Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Le nekaj ur pred sobotnim slavnostnim odprtjem Evropske prestolnice kulture (EPK) so bile mariborske ulice prazne in nič ni kazalo, da smo se pripeljali v središče največjega kulturnega dogajanja v samostojni Sloveniji. Ljudi pač ni bilo. Majhne, nevsiljive umetniške intervencije, kot je bil denimo prižig velikih svetlobnih napisov z naslovi del Draga Jančarja ali odkritje lesene skulpture Dragice Čadež (vse kot male uverture v večerno dogajanje) , so ostale ne le nevsiljive, temveč neopažene. In tarča precej začudenih tujih novinarjev.
Namreč, njim so popoldne ostale vsaj fotografije in posnetki, nam pa vprašanje ali je naša kultura res tako na psu, oziroma, kaj nas dela tako apatične, da raje ždimo doma pred televizijskimi zasloni, kot pa se udeležimo tako pomembnega dogodka?
Kljub vsemu pa je 200 akreditiranih novinarjev s cele Evrope in pričakovanje večernega slavja na prenovljenem Trgu Leona Štuklja, kamor se je steklo kar nekaj proračunskih denarcev, navdajal vse, ki smo prišli posnet reportažo z upanjem, da bomo odprli okna …
Tadej Toš, Polona Juh in Marko Mandič so z mislimi Milana Jesiha in Toneta Pavčka ter drugih velikih Slovencev vlekli rdečo nit slavnostnega odprtja EPK-ja, ki se je odvil pod režisersko taktirko Mateja Filpčiča. Zavrtimo skupaj človeka v sebi, ker to rabimo, ker je to – v teh kriznih časih – naša edina naslonitev oziroma upanje.
___________________________________________________________________________
Vabljeni k ogledu otvoritvene prireditve Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, ki jo je na Prvem programu prenašala Televizija Slovenija.
___________________________________________________________________________
Od himne in svečanosti … do nostalgije in žura
Kriza, zmanjšan proračun, odstopi, preveliki honorarji, domnevna korupcija, nepotizem … to so okoliščine, s katerimi se je soočal EPK in ki jih bo moral reševati tudi v prihodnje. A sobotni večer na prenovljenem Trgu Leona Štuklja je dal možnost za kratek odmik. Maja Keuc je otvorila večer s slovensko himno, Rok Golob z orkestrom je dal prireditvi ritem, sopranistka Martina Zadro svečanost, Akademska folklorna skupina Študent in Akadamski pevski zbor Maribor domačnost, Tomi Meglič pa udarnost in nostalgijo. Po zaključku uradne prireditve, kjer so bili številni ugledni gostje skupnih in nasprotnih stališč in nazorov, pa je nastopila še skupina DAN D, ki je ponudila žur.
Kultura je najmočnejša industrija slovenskega naroda, je nekoč dejal pisatelj Luis Adamič. Na njegovo misel je spomnil tudi predsednik Danilo Türk. In to je misel, ki bi nas morala motivirati. Pa nas bo? Bomo zaradi nadvse pomembnega statusa Evropske prestolnice kulture, ki si jo v letošnjem letu delimo s Portugalsko, znali globlje, tehtneje in pogosteje razmišljati o kulturi, ji dajati več prostora, predvsem pa – bomo znali biti bolj kulturni?
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628915705603″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Le nekaj ur pred sobotnim slavnostnim odprtjem Evropske prestolnice kulture (EPK) so bile mariborske ulice prazne in nič ni kazalo, da smo se pripeljali v središče največjega kulturnega dogajanja v samostojni Sloveniji. Ljudi pač ni bilo. Majhne, nevsiljive umetniške intervencije, kot je bil denimo prižig velikih svetlobnih napisov z naslovi del Draga Jančarja ali odkritje lesene skulpture Dragice Čadež (vse kot male uverture v večerno dogajanje) , so ostale ne le nevsiljive, temveč neopažene. In tarča precej začudenih tujih novinarjev.
Namreč, njim so popoldne ostale vsaj fotografije in posnetki, nam pa vprašanje ali je naša kultura res tako na psu, oziroma, kaj nas dela tako apatične, da raje ždimo doma pred televizijskimi zasloni, kot pa se udeležimo tako pomembnega dogodka?
Kljub vsemu pa je 200 akreditiranih novinarjev s cele Evrope in pričakovanje večernega slavja na prenovljenem Trgu Leona Štuklja, kamor se je steklo kar nekaj proračunskih denarcev, navdajal vse, ki smo prišli posnet reportažo z upanjem, da bomo odprli okna …
Tadej Toš, Polona Juh in Marko Mandič so z mislimi Milana Jesiha in Toneta Pavčka ter drugih velikih Slovencev vlekli rdečo nit slavnostnega odprtja EPK-ja, ki se je odvil pod režisersko taktirko Mateja Filpčiča. Zavrtimo skupaj človeka v sebi, ker to rabimo, ker je to – v teh kriznih časih – naša edina naslonitev oziroma upanje.
___________________________________________________________________________
Vabljeni k ogledu otvoritvene prireditve Evropska prestolnica kulture Maribor 2012, ki jo je na Prvem programu prenašala Televizija Slovenija.
___________________________________________________________________________
Od himne in svečanosti … do nostalgije in žura
Kriza, zmanjšan proračun, odstopi, preveliki honorarji, domnevna korupcija, nepotizem … to so okoliščine, s katerimi se je soočal EPK in ki jih bo moral reševati tudi v prihodnje. A sobotni večer na prenovljenem Trgu Leona Štuklja je dal možnost za kratek odmik. Maja Keuc je otvorila večer s slovensko himno, Rok Golob z orkestrom je dal prireditvi ritem, sopranistka Martina Zadro svečanost, Akademska folklorna skupina Študent in Akadamski pevski zbor Maribor domačnost, Tomi Meglič pa udarnost in nostalgijo. Po zaključku uradne prireditve, kjer so bili številni ugledni gostje skupnih in nasprotnih stališč in nazorov, pa je nastopila še skupina DAN D, ki je ponudila žur.
Kultura je najmočnejša industrija slovenskega naroda, je nekoč dejal pisatelj Luis Adamič. Na njegovo misel je spomnil tudi predsednik Danilo Türk. In to je misel, ki bi nas morala motivirati. Pa nas bo? Bomo zaradi nadvse pomembnega statusa Evropske prestolnice kulture, ki si jo v letošnjem letu delimo s Portugalsko, znali globlje, tehtneje in pogosteje razmišljati o kulturi, ji dajati več prostora, predvsem pa – bomo znali biti bolj kulturni?
[slickr-flickr search=”sets” set=”72157628915705603″ type=”thumbnails” captions =”on” descriptions=”on” sort=”name”]
Tam, kjer se Kanal Grande izliva v Beneško laguno, stoji Punta Dogana, nekoč carinarnica, danes sodoben galerijski prostor. Okoli stavbe tik ob vodi, nas pelje ozka pot, s širokim pogledom na ves zaliv.
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Neveljaven email naslov