Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Mednarodni dan muzejev na temo ''Hiperpovezani muzeji: novi pristopi, novi obiskovalci.'' in odprtje tradicionalne razstave državnih muzejev na muzejski ploščadi Metelkova Premiera muzikala Titanik pod taktirko Dana Kalouska in v režiji Stanislava Moše - Opera in Balet Slovenskega narodnega gledališča Maribor Festival mladinske ustvarjalnosti Vizije v Novi Gorici – sklepni dogodek letšnjega 5. Tedna ljubiteljske kulture
Oblikovanje prihodnosti. Keramika in njene dimenzije – potujoča razstava (del evropskega projekta Keramika in njene dimenzije, ki poteka v okviru evropskega programa Ustvarjalna Evropa) in osrednja razstava IV. Mednarodnega trienala Unicum 2018 v Narodnem muzeju Slovenije Globoko nad nami – pregledna razstava del slikarke Maruše Šuštar v Bežigrajski galeriji 2 Macbeth skladatelja Giuseppa Verdija v režij Jerneja Lorencija – zadnja premiera v letošnji sezoni v ljubljanski Operi
V Cannesu poteka že 71. filmski festival. Podrobno ga spremlja Nina Zagoričnik.
12. mednarodni festival ''Svetlobna gverila'', ki ga sooblikujejo številne svetlobne instalacije, objekti in projekcije na različnih prizoriščih v Ljubljani, se bo začel nocoj z odprtjem razstav v Galeriji Vžigalica in zvočno-vizualnim performansom intermedijskega umetnika Marka Batiste s saksofonistom Andrejem Vernikom in tolkalistom Kristijanom-Rokom Buzetijem. Tema letošnjega festivala Svetlobna gverila, ki bo potekal do 16. junija, so barve. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj zadnja dramska premiera v tej sezoni. Ansambel mariborske Drame, obogaten z mladimi igralci, bo uprizoril dramo ''Kazimir in Karolina'' v režiji Eduarda Milerja. S slavnostnim odprtjem v Prešernovem gledališču Kranj se je sinoči začel peti Teden ljubiteljske kulture, ki ga organizatorji posvečajo folklorni dejavnosti. Do 20. majase bo po vsem slovenskem kulturnem prostoru zvrstilo več kot tisoč različnih kulturnih dogodkov. Največja in ena najstarejših slovenskih folklornih skupin Akademska folklorna skupina Franceta Marolta letos praznuje jubilejno 70letnico delovanja. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj njeno vodilo. ''Nikrmana'' pa je naslov letošnje, jubilejne letne plesne predstave Akademske folklorne skupine Franceta Marolta z gosti - jutri, 12. maja, ob 19.30 v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma.
V Galeriji Murska Sobota so sinoči odprli razstavo del prekmurskega umetnika Sandija Červeka z naslovom »Aleksander Červek trio. Intermezzo.« Pri izbiri naslova je bil odločilen obisk koncerta skupine King Crimson, na katerem je Červeka očarala izvedba starih skladb, ki so v drugačni zasedbi glasbenikov zvenele še boljše kot leta 1968. Červek pravi, da je tako kot Robert Fripp tudi sam začel eksperimentirati in se nekako vračati k svojim »črnim slikam«. Umetnostna galerija Maribor z razstavo del akademske slikarke Natalije Šeruga Golob gostuje v kleti Minoritske cerkve v Mariboru. Umetnica, ki že dlje časa raziskuje svet, kjer se srečujeta minljivost in bivanje, je namreč želela svoje slike postaviti v svojstveno razstavišče arheoloških najdb pod Minoritsko cerkvijo.
Z vprašanji o identiteti, o krizi vsesplošne identitete, ne le o spolni, govori delo Orlando Virginije Woolf, ki je zaživelo kot muzikal na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. O zmajih iz naše dežele, pa tudi o tem, kako so na ta čarobna bitja gledale stare kulture, pa je prikazano na razstavi Zmaj vseh zmajev na ljubljanskem gradu. V Medani je zdaj postavljena stalna razstava o življenju in delu Ludvika Zorzuta in sicer v hiši, v kateri se je rodil.
Na odru pod zvezdami Lutkovnega gledališča v Ljubljani: premiera predstave ''Vihar v glavi' v režiji Primoža Ekarta in v izvedbi skupine mladostnikov med 14. in 19. letom. Izhodišče za uprizoritev je bilo dramsko besedilo Brainstorm avtorjev Neda Glasierja in Emily Lim z gledališko raziskavo delovanja razvijajočih se možganov mladostnikov. V besedilu predstave ''Vihar v glavi'' se originalna predloga prepleta tako z odkritji na področju nevroznanosti kot z osebnimi izkušnjami in zgodbami sodelujočih mladostnikov.
Pomladno literarno dogajanje je v polnem zagonu: 50. blejsko srečanje Pena, Nodierevi literarni dnevi, festival bralne kulture Prepišno uredništvo... začeli pa so se tudi 23. Slovenski dnevi knjige.
Letos mineva pol stoletja od prvega Mednarodnega srečanja pisateljev na Bledu. Z branjem in knjigami pa je povezano še eno dogajanje tega tedna, ki ga pripravlja LUD literatura.
Obiskali smo razstavo Ogenj na odru, ki so jo danes opoldne odprli v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani in predstavlja litografski opus izjemnega filmskega ustvarjalca Davida Lyncha. Mladinska knjiga pa je v zbirkah Roman in Kapučino predstavila štiri nova prevedena dela.
V Kinodvoru in Slovenski kinoteki v Ljubljani poteka 2. mednarodna konferenca o filmski vzgoji, ki strokovnim delavcem v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah ter zainteresirani stroki v Sloveniji in tujini skušali prikazati, kako film najbolje približati otrokom. O ciljih in o tem, kaj filmska vzgoja sploh je, je spregovorila vodja programa za filmsko vzgojo in mlada občinstva pri Javnem zavodu Kinodvoru Petra Slatinšek. Obiskali pa smo tudi Galerijo Ravnikar, kjer bodo zvečer odprli razstavo fotografa in neodvisnega umetnika Tadeja Vaukmana. Pred njegovim objektivom se tudi tisti najbolj sramežljivi tako sprostijo, da se pustijo fotografirati v skrajno intimnih trenutkih, denimo takrat, ko so popolnoma razgaljeni, ko se tuširajo, ko bruhajo, si strižejo nohte in celo takrat, ko si brijejo sramne dlake.
KONS:O:VEL - premiera biografske in filozofske drame po literarni predlogi Janeza Vrečka v režiji Matjaža Bergerja, posvečene Srečku Kosovelu - v Anton Podbevšek teatru v Novem mestu. Videofestival Narave v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani - 15 od 10. do 13. aprila.
Knjiga Draga Jančarja z naslovom ''Mnoga življenja'' – nova izdaja založbe Beletrina) Premiera opere ''Mesečnica'' Vincenza Bellinija v SNG Maribor Premiera gledališkega koncerta ''Prekleti kadilci'', ki je nastal po motivih satiričnega eseja Svetlane Makarovič, v Mali drami SNG Ljubljana
Prva velika retrospektivna razstava del mariborske kiparke Vlaste Zorko je do 17. junija na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Vlasta Zorko, ena vidnejših slovenskih kipark druge polovice 20. stoletja, je v šestdesetih letih delovanja ustvarila čez 50 javnih spomenikov. Med njimi so spomenik Prežihovemu Vorancu v Mariboru, spomenik z upodobitvijo borcev za severno mejo in spomenik Rudolfa Maistra, postavljen na današnji Maistrov trg. V Umetnostni galeriji Maribor je mogoče videti več kot sto figurin, majhnih glinenih skulptur žensk v različnih položajih, ki so večinoma v zasebni lasti. Roman Bela pritlikavka Davorina Lenka nekako zaokrožuje simbolno trilogijo romanov o spolnosti, kjer se subjekti spopadajo s svojo drugačnostjo, Pesniško zbirko Seganje je avtor Denis Škofič zgradil na širokem pomenskem obsegu besede seganje, Jasmin B. Frelih pa je predstavil tematsko zasnovano esejistično zbirko zapisov Bleda svoboda.
Novi, peti ciklus večerov Noches de tablao se bo začel danes v gledališču Pocket Teater v Ljubljani s premiero projekta romske glasbe, plesa in poezije s področja Španije, Balkana in Vzhodne Evrope. Nastopili bodo plesalka flamenka Urška Centa, glasbenica in pevka Katja Šulc in kontrabasist Robert Jukič. V Gledališču Glej v Ljubljani bodo danes premierno uprizorili Gilgalovanje. Z novo predstavo bodo obiskovalce povabili daleč v preteklost, saj so na gledališki oder postavili starodavni babilonski Ep o Gilgamešu.
3. mednarodni filmski festival ''Kinotrip'' – mladi za mlade v Kinodvoru v Ljubljani Gledališko kriminalna nadaljevanka v štirih delih ''Praznina spomina'' avtorice Barbare Zemljič v režiji Nine Šorak v Mestnem gledališču ljubljanskem
Poseben poklon poeziji bo danes v različnih prostorih ljubljanskega letališča. Nenavadni zvočno-poetični dogodek so poimenovali Daljave. Oblikovali so ga sodelavci 3. programa Radia Slovenija - programa Ars s partnerji. Cankarjeva založba je prejšnji teden predstavila dve knjigi o dveh sodobnikih, ki pa si ne bi mogla biti bolj različna – knjigo o neumornem raziskovalcu in občudovalcu narave Pavlu Kunaverju, ter knjigo Rdeči Baron, o letalskem asu prve svetovne vojne.
Naša prestolnica bo prihodnje dni tudi v znamenju 21. pripovedovalskega festivala, ki se bo začel ob 20.00 v Cankarjevem domu in bo na različnih prizoriščih v Ljubljani potekal do 24. marca. Prvič bo pripovedovalski festival gostoval tudi v Mariboru. Na odru Stare dvorane Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo ansambel Drame bo 20.00 premierno uprizoril Sofoklejevo tragedijo Ojdip v Kolonu v režiji Diega de Bree. Gre za prvo uprizoritev tega dela v slovenskem gledališkem prostoru. Slovensko stalno gledališče Trst bo ob 20.30 na velikem odru premierno uprizorilo Shakespearjevo komedijo Ukročena trmoglavka. Na pot raziskovanja zapletenih odnosov med partnerjema se je podala mlada ekipa pod vodstvom režiserja Juša A. Zidarja.
Prihodnje dni bo naša prestolnica tudi v znamenju mednarodnega festivala dokumentarnega filma. Prevladujoča tema festivala so vsako leto človekove pravice, pravi direktor Simon Popek, na katere je vezan tekmovalni program, ki ga pripravljajo v sodelovanju z Amnesty International Slovenija. Otvoritveni film 20. Festivala dokumentarnega filma (FDF) je ''Druga stran vsega'' beograjske režiserke Mile Turajlič. Tri nove izdaje novomeške založbe Goga so pesniška zbirka Petra Svetine z naslovom Poročilo o Jasperju Krullu, roman Sarajevski omnibus pisatelja Veliborja Čolića in roman doktorice Svetlane Slapšak z naslovom Istomesečniki.
Neveljaven email naslov