Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Kaj prinaša 17. Festival dokumentarnega filma, kaj se bo dogajalo na avdiovizualnem dogodku Obrazi glasov/Šum Irene tomažin in o razstavi Sava, Donava in Drina.
Premiera baleta Labodje jezero, Slovenskega narodnega gledališča Maribor in razstava o vesolju v Ljubljani.
''Arhivi - zakladnice spomina'' je naslov razstave, ki jo bodo ob 18-ih odprli v Narodnem muzeju Slovenije – Metelkova v Ljubljani. Pregledna razstava slovenske arhivske dediščine je skupen projekt 10ih arhivov – sedmih državnih in treh cerkvenih, ki hranijo gradivo od 9. stoletja do današnjih dni.. Arhivi na ogled postavljajo tisto najdragocenejše, najpomembnejše in najlepše, kar hranijo. ''Zgodovina knjige skozi knjige: Od prvih zapisov do e-knjige'', delo Rodericka Cavea in Sare Ayad, ki je izšlo pri založbi UMco, prinaša pet tisočletij pripovedi o knjigi.
V Kulturnicah tokrat o dveh festivalih: začenjata se 16. mednarodni feministični in queerovski festival Rdeče zore in Mali ogledni festival uličnega gledališča. Predstavili pa bomo tudi novo plesno premiero POZOR HUD PLES 2: VRNITEV LEGEND.
V Ljubljani se nadaljuje Fabula in začenja Corners. V četrtem dnevu 12. festivala Literature sveta – Fabula bodo trije dogodki: ''Pišem, torej sem'', ''Kdo zdaj tu laže'' in Finale Proznih mnogobojev. Corners – Turning Europe Inside Out (Obrnimo Evropo od znotraj navzven) je inovativna sodelovalna platforma umetnikov in občinstev z robov Evrope, ki se danes začenja v desetih evropskih mestih: Stockholmu, Donostiji oz./San Sebastiánu, Newcastlu na reki Tyne, Zagrebu, Reki, Beogradu, Gdańsku in Bariju in Ljubljani. Corners v Ljubljani vodi Zavod Exodos.
Festival Literaure sveta - Fabula 2015 Krstna uprizoritev predstave Neki novi tipi v Mestnem gledališču ljubljanskem 46. pevska revija Primorska poje
Literatura: Drame je naslov prve knjige dram Emila Filipčiča, pisatelja, performerja in igralca, ki je zaznamoval slovensko dramatiko konec 20. stoletja. V knjigi je devet izbranih Filipčičevih dram – od Keglerja do Sužnja akcije. Kako postati človek je knjiga Aleša Debeljaka. Pesnik in esejist je objavil osem knjig poezije in štirinajst knjig esejev. Kako postati človek je knjiga, ki je novost v avtorjem ustvarjalnem opusu. Ljubezen skozi zgodovino je delo Katarine Majerhold, filozofinje, ki že dobrih dvajset let raziskuje in se ukvarja s filozofijo čustev. Poleg treh domačih je Cankarjeva založba izdala še prevoda del tujih avtorjev: roman Ginster Siegfrieda Kracauerja, enega najpomembnejših in najproduktivnejših nemških intelektualcev, publicistov, kolumnistov, analitikov in socioloških teoretikov 20. stoletja; in delo nizozemskega zgodovinarja knjige Adriaana van der Weela Spreminjanje naše besedilne zavesti. Film: Avtošola režiserja Janeza Burgerja - premierno v Kinu Komuna v Ljubljani.
Premiere: - Krstna uprizoritev besedila Luke Martina Škofa in Blaža Rejca ''Veš poet svoj dolg?'' v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. - ''24 ur'' avtorice Larise Javernik in režiserke Mateje Kokol - prva premiera v tretji sezoni BiTeatra v Kulturnici Lutkovnega gledališča Ljubljana - ''Vsi junaki zbrani'' avtorice Drage Potočnjak v režiji Branka Potočana v Slovenskem mladinskem gledališču Razstavi: - ''Nenad Malešević: Dokumenti / Uvod v študijo prekinjanja'' v Galeriji Photon v Ljubljani - Spominska razstava del akademskega slikarja Apollonia Zvesta v Galeriji Medija v Zagorju
Koncert Jeana Sibiliusa v Kulturnem domu Domžale, začetek festivala sodobnega plesa Gibanica in nov film Jana Cvitkoviča.
Predstavili smo razstavo fotografij zidnih poslikav Tine Drčar in novosti Beletrine: Prozne mnogoboje in roman Panorama Dušana Šarotarja.
V Ljubljano, natančneje v Mini teater nocoj prihaja 1. Festival strpnosti. Se je pa zgodba za festivalom začela že pred osmimi leti v Zagrebu, takrat pod imenom Festival judovskega filma. O programu in dogajanju na festivalu sta spregovorila direktor Mini teatra Robert Waltl in Nataša Popović, ustanoviteljica zagrebškega festivala.
O prireditvi, Jaz sem voda, v spomin na pesnika Tomaža Šalamuna. Premiera dokumentarnega filma Čas za improvizacijo.
O drugem romanu slovaškega avtorja Pavola Rankova, Matere. Program kratkih filmov študentov AGRFT pod naslovom Novi novi filmi.
Pogovor z Makom Grgićem, ki je v pogovoru predstavil tudi svoj projekt Cinema Verismo.
Pri Cankarjevi založbi so izdali sedmo izdajo pecniške zbirke, manifesta slovenske poezije, Pesmi štirih. V Cankarjevem domu pa je na ogled razstava Signature, Lele B. Njatin in Vita Oražma.
Tokrat o dogodku Bio Fiction, ki prepleta sintezno biologijo, umetnost in družbo, o razstavi "Mama, a bomo zdaj graščaki?" in o pregledni razstava Bojana Gorenca z naslovom "Kako slike prihajajo".
Dve razstavi: Kobetov tarok in Edo Murtić: Highway, 1952 ter 44. Rotterdamski mednarodni filmski festival v Kinodvoru
Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo krstna uprizoritev dramatizacije Homerjeve Iliade v priredbi Jerneja Lorencija, Matica Starine in Eve Mahkovic. Gre za veliko koprodukcijo treh kulturnih hiš: SNG Drama Ljubljana, Mestnega gledališča ljubljanskega in Cankarjevega doma. V ptujskem mestnem gledališču pa bo peta premiere sezone. V koprodukciji s Cankarjevim domom in zavodom Margareta Scwarzwald na oder postavljajo predstavo ''Veliki pok'', ki v prvi vrsti otrokom približuje svet znanosti.
Neveljaven email naslov