Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine
Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost
Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška
Danes obeležujemo svetovni dan avdiovizualne dediščine in z njim vred vseh tistih dokumentov, ki pričajo o zgodovinskih dogodkih tega in minulega stoletja in brez katerih bi umetnost, kulturo in družbo bistveno teže razumeli. UNESCO je svetovni dan arhivov prvič razglasil leta 2005, letos pa so v središču ogroženi arhivi in zaščita identitet sveta: zgodovinski dokumenti so namreč občutljivi, pogosto dotrajani, v nekaterih primerih celo uničeni.
Pod okriljem Arhiva Republike Slovenije deluje filmski arhiv, v katerem beležijo do 11.000 enot slovenskih filmov. Leta izkušenj so strokovnemu osebju prinesla spoznanje, da je filmski trak pravzaprav eden bolj trpežnih nosilcev. S kakšnimi izzivi pa se v Slovenskem filmskem arhivu zadnje čase najpogosteje srečujejo? Tatjana Rezec Stibilj pojasnjuje, da …
” … že od leta 1968 skrbimo za zaščito in uporabo tako gradiva na filmskem traku kot tudi na vseh drugih nosilcih. Poleg filmskega traku je sedaj že precej obširna zbirka video kaset, kot smo jo poimenovali, tu gre sicer za zbirko vseh elektronskih/digitalnih nosilcev, hranimo pa tudi spisovno gradivo. Poleg tega hranimo tudi gradiva vseh filmskih podjetij, od Triglav filma do Slovenskega filmskega centra, hranimo fotografije, skratka … gradiva je pri nas veliko, ljudi za obdelavo pa bolj malo. Vseh skupaj nas je šest, pokrivamo vsa strokovna arhivska in tehnična dela. To bo kmalu naše najbolj pereče vprašanje: kako bomo uspeli obvladati to veliko količino gradiva s tako majhnim številom ljudi?”
Svetovnemu dnevu avdiovizualne dediščine se posveča tudi vizualna umetnica in videastka Ana Čigon. Njena aktualna uprizoritev Ana na Postaji (na ogled bo danes ob 20. uri na Metelkovi 6 v Ljubljani) gledalcu in umetniku omogoča emancipiran vstop v odprti arhiv. In od kod naziv Ana na Postaji? Postaja DIVA je ime spletnega in fizičnega arhiva video oziroma novo-medijske umetnosti, ki deluje v sklopu SCCA. Kustosinja in direktorica Zavoda za sodobno umetnost Barbara Borčič poudarja, da gre za živi arhiv, retrospektiva, ki jo Postaja DIVA omogoča, pa je pot do razumevanja sprememb v ne nujno le umetnostno-zgodovinskem kontekstu.
»Kot je dejal naš sodelavec in kolega Neven Korda, je arhiviranje stalno kopiranje. Arhiv moraš ves čas tehnološko nadgrajevati, da lahko slediš (novim) možnostim, ki jih ponuja tehnologija«,
dodaja Barbara Borčič. Morebitna ukinitev katerega od omenjenih arhivov bi pomenila okrnitev zgodovinskega gradiva kot celote. Poleg tega Zavod za sodobno umetnost za hrambo video produkcije skrbi že (pomembno dolgi) dve desetletji.
»To je vir arhivskega spomina in gre tudi za primerjalno gradivo, čeprav zaradi hitrosti informacij kdaj tudi kaj umanjka. Tudi zato na današnji dan opozarjamo na ogroženost delovanja Postaje DIVA in apeliramo na kulturno politiko, torej odločevalce, da pokažejo pripravljenost na sodelovanje in da poiščemo sistemsko rešitev. Znotraj strukture Ministrstva za kulturo in njihovih direktoratov namreč ne moremo najti domicila: po njihovih merilih ne gre ne za umetniški projekt ne za kulturno dediščino.«
Kako sta nastali in kako delujeta najbolj rokenrol večera proze in poezije - Mlade rime in Prebranec.
Danes se v Ljubljani obetata dve gledališki premieri: na odru Male Drame bo na ogled predstava Nekaj sporočil za vesolje mladega nemškega dramatika Wolframa Lotza v režiji Sebastijana Horvata. V Mini teatru pa Jagodno dekle v režiji Tjaše Črnigoj in igralski izvedbi Vesne Vončina. Dolenjski muzej pa vabi na otvoritev razstave Iveta Šubica.
V minulih dneh so slovenski filmi gostovali na Dunaju in na mednarodnem filmskem festivalu v Pekingu. Pogovarjali smo se z igralcem Rokom Prašnikarjem.
V minulih dneh so slovenski filmi gostovali na Dunaju in na mednarodnem filmskem festivalu v Pekingu. Pogovarjali smo se z igralcem Rokom Prašnikarjem.
Na mednarodni dan plesa predstavljamo dve plesno-gledališki predstavi, TRI psice, DVA planeta, ENA raketa Urške Vohar in spevoples Zeleni Jurij Folklorne skupine Tine Rožanc.
Olepšana Križevniška ulica v Ljubljani in kaj se dogaja v mini teatru, ter novost zbirke Odisej, zbirka zgodb z naslovom Prvič.
Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije 2014; 12. koroški kulturni dnevi v Ljubljani.
Letos mineva 322 let od rojstva najslavnejšega Pirančana Giuseppa Tartinija. Ob obletnici rojstva violinskega virtuoza, skladatelja, glasbenega teoretika in pedagoga je Pomorski muzej Sergeja Mašere predstavil dopolnjeno muzejsko zbirko in obnovljeno Spominsko sobo. Ob 60-letnici delovanja je Umetnostna galerija Maribor na ogled postavila razstavo z naslovom ''60!Panorama''.
Video festival Narave 11 in knjižne novosti Cankarjeve založbe (Kleč, Jovanović, Dekleva).
19.Slovenski dnevi knjige v Ljubljani, Mariboru, Kopru in še osmih drugih slovenskih mestih. Gostje v oddaji: Nina Kokelj, Vladimir Kavčič, Ingrid Celestina.
Cukrarna je ena izmed najbolj znamentih stavb v Ljubljani, ki ima obenem najbolj burno zgodovino. Od tovarne sladkorja, do "ubožnice", pribežališča slovenskih pesnikov moderne, pa vse do Cukrarne kot tovarne kulture, kakršno izrisuje prihodnost.
V Slovenskem etnografskem muzeju so predstavili avtorsko slikanico Huiqin Wang ''Hallerstein: Slovenec v prepovedanem mestu''. Prva slovensko – kitajska knjiga skozi tekst in ilustracije govori o slovenski legendarni osebnosti Hallersteinu – Liu Songlingu, astronomu, matematiku, zgodovinarju, geografu in diplomatu, ki je bil v svojem času, zaradi znanstvenih odkritij eden največjih učenjakov na svetu. Hallersteinovo življenjsko pot predstavlja tudi multimedijska razstava Huiqin Wang. Premiera predstave 'Marina Abramović ali kako sem izgubil pot do Antigone'' režiserja Matjaža Bergerja bo na odru Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu. Big Band RTV Slovenija bo koncertno predstavil avtorski projekt Aleša Rendle ''Zgodbe za jazzovki orkester''. V Šenjurju: Šentrock.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bo nocoj premiera komedije ''Prevare'', ki jo je po motivih komedije Gl'ingannati (Prevarani), anonimnega renesančnega avtorja, napisala dramatičarka, prevajalka in dramaturginja Jera Ivanc, na oder pa postavil njen brat Jaka Ivanc. Na oder SNG Opera in balet Ljubljana premierno stopa ''Don Kihot''. Film ''Perverznežev vodnik po ideologiji'' Slavoja Žižek s Sophie Fiennes v Kinodvoru. V Novem mestu se bo v Narodnem domu, ki je po novem avtonomna cona Sokolc, začel drugi dobrodelni slikarski projekt ''Slikarji brez meja – Triptih''.
Založba Goga predstavlja nove knjižne izdaje, med njimi napeto branje pisateljice in igralke Maje Gal Štromar - roman Potaknjenci. Tu je tudi nov roman jugoslovanskega klasika Danila Kiša z naslovom Peščena ura. Obiskali pa smo tudi Zdrav predstavo, ki je nastala v okviru projekta BiTeater.
Praznovanju 2. aprila, rojstnega dneva danskega pravljičarja Hansa Christiana Andersena in mednarodnega dneva knjig za otroke, se z različnimi dogodki pridružuje tudi slovenska sekcija Mednarodne zveze za mladinsko književnost IBBY s Pionirsko - centrom za mladinsko književnost in knjižničarstvo. SNG Nova Gorica kot predzadnjo premiero na oder postavlja komično enodejanko angleškega dramatika Toma Stopparda ''Po Magrittu''.
Tokratne kulturnice prinašajo smeh, odprtje novega stand-up kluba 10ka in razstava zbadljivih zapisov Wasted Rite.
Neveljaven email naslov