Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pascal Bruckner in Frédéric Beigbeder na 31. slovenskem knjižnem sejmu

30.11.2014

V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.

V Ljubljani je zaprl vrata 31. Knjižni sejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan in odmeven. Objavljamo pogovor z dvema gostujočima pisateljema.

Knjiga leta na tokratnem Knjižnem sejmu je postala knjiga Kuhinja v dvoje več avtorjev. Kot je zapisala žirija, je Kuhinja v dvoje poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek in s tem knjigi dalo privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev. Posebno priznanje za razvoj e-založništva je dobil portal za knjižno izposojo Biblos. Gre za zelo koristno spletno platformo za branje v elektronskih formatih, kar je pomembno tako za večjo dostopnost knjig kot tudi zaradi vzpostavitve pomembne nove poti slovenskim avtorjem do bralcev, ne le v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.

Letos je bila država v fokusu sejma Francija. V Slovenijo so ob tej priložnosti obiskali Jacques Ranciere, Pascal Bruckner in Frederic Beigbeder. Dva od njih smo ujeli tudi v mikrofon Radia Slovenija.

Znebiti se moramo občutka krivde

Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob knjigi Pridni sinko. Delo je označil za terapevtsko pripoved, s katero se je osvobodil sovraštva do avtoritativnega očeta, ki je bil – kot je  dejal – “nostalgik po tretjem rajhu”. Z njim se je pogovarjal kolega Goran Dekleva, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila sodobnega globalnega konteksta, v katerega je umeščena Evropa.  Stara celina je, kot opaža Bruckner, vse manj prepričana vase:

“Prav je, da znova in znova izprašujemo skupno dediščino, ki si jo delimo kot Evropejci. Po drugi strani pa … Če nas bo ta kritični duh še naprej vodil v občutke krivde, zaradi katerih bi se nato priklanjali barbarom, bi to pomenilo konec Evrope.”

V obdobju, ko se v slovenski javnosti pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je vloga kulture in ali imajo pisatelji in drugi kulturniki še vedno pomembno družbeno vlogo, Bruckner daje za zgled Francijo. Pisatelj, filozof je tam še oseba, katere družbena beseda nekaj velja.

“Mislim pa, da je dolžnost pisatelja ista kot nekoč: razkrivati to, kar v družbi ne deluje, in tisto, česar v njej nihče ne želi prepoznati. Smo in morali bi ostati ustvarjalci, ki ne glede na lastno politično prepričanje sodržavljanom odpiramo oči.  Dober pisec, dober mislec, dober filozof je nekdo, ki ti pomaga premišljevati o sodobnosti.”

Pisanje zaradi spominjanja

Z našim drugim sogovornikom Frédéricom Beigbederjem pa nismo mogli mimo nedavnih napadov v Parizu.

“Vedno sem trdil, da je življenje brez smisla, a po napadih 13. novembra sem ugotovil, da vendarle imam vrednote in da mi stvari, kot so na primer zabave, lepa dekleta, užitek in tako naprej, predstavljajo vrednote, za katere je vredno umreti. To je zame novo, veste?”

Pisanje je po njegovem način, da si zapomnimo stvari. Ob tem je povzel Prousta: “Preteklost je lepša od sedanjosti, o prihodnosti pa ne vemo nič. Lepota je torej v spominjanju. In zato tudi pišem … ker imam slab spomin in bi se preteklosti rad spominjal.”

Beigbeder je Slovenijo obiskal ob najnovejšem slovenskem prevodu njegovih del, romana Oona & Salinger. Zakaj se je odločil, da napiše tako žalostno zgodbo? “Morda zato, ker se je zgodila pred vojno,” pravi. “Hotel sem pisati o predvojnem obdobju. Situacija, v kateri smo zdaj, je na neki način predvojno obdobje, v zraku je slutnja nasilja. Morda sem se počutil kot Salinger pred vojno in sem se k njegovi generaciji zatekel po nasvet, kako preživeti.”

“Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi.”


Pascal Bruckner in Frédéric Beigbeder na 31. slovenskem knjižnem sejmu

30.11.2014

V Ljubljani je včeraj zaprl vrata že 31. slovenski knjižni sejem, ki je bil že tradicionalno dobro obiskan in odmeven. Letos je bila država v fokusu Francija. Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob izidu knjige Pridni sinko. Drugi od treh francoskih gostov Frédéric Beigbeder pa je na sejem dospel ob najnovejšem prevodu njegovih del, tokrat romana Oona in Salinger. V tokratnih Kulturnicah tudi o razglasitvi velike nagrade tokratnega knjižnega sejma sejma, nagrade za knjigo leta. Oddajo so ustvarili Goran Dekleva, Maja Ratej in Kaja Kokot Žanič.

V Ljubljani je zaprl vrata 31. Knjižni sejem, ki je bil tudi letos zelo dobro obiskan in odmeven. Objavljamo pogovor z dvema gostujočima pisateljema.

Knjiga leta na tokratnem Knjižnem sejmu je postala knjiga Kuhinja v dvoje več avtorjev. Kot je zapisala žirija, je Kuhinja v dvoje poklon samozaložništvu, ki je v obliki poročnega darila proizvedlo zelo lep izdelek in s tem knjigi dalo privlačno priznanje kot predmetu s trajno vrednostjo tudi v času hitrih rešitev. Posebno priznanje za razvoj e-založništva je dobil portal za knjižno izposojo Biblos. Gre za zelo koristno spletno platformo za branje v elektronskih formatih, kar je pomembno tako za večjo dostopnost knjig kot tudi zaradi vzpostavitve pomembne nove poti slovenskim avtorjem do bralcev, ne le v Sloveniji, še piše v utemeljitvi.

Letos je bila država v fokusu sejma Francija. V Slovenijo so ob tej priložnosti obiskali Jacques Ranciere, Pascal Bruckner in Frederic Beigbeder. Dva od njih smo ujeli tudi v mikrofon Radia Slovenija.

Znebiti se moramo občutka krivde

Pisatelj in filozof Pascal Bruckner je Slovenijo obiskal ob knjigi Pridni sinko. Delo je označil za terapevtsko pripoved, s katero se je osvobodil sovraštva do avtoritativnega očeta, ki je bil – kot je  dejal – “nostalgik po tretjem rajhu”. Z njim se je pogovarjal kolega Goran Dekleva, v pogovoru pa sta se med drugim dotaknila sodobnega globalnega konteksta, v katerega je umeščena Evropa.  Stara celina je, kot opaža Bruckner, vse manj prepričana vase:

“Prav je, da znova in znova izprašujemo skupno dediščino, ki si jo delimo kot Evropejci. Po drugi strani pa … Če nas bo ta kritični duh še naprej vodil v občutke krivde, zaradi katerih bi se nato priklanjali barbarom, bi to pomenilo konec Evrope.”

V obdobju, ko se v slovenski javnosti pogosto pojavlja vprašanje, kakšna je vloga kulture in ali imajo pisatelji in drugi kulturniki še vedno pomembno družbeno vlogo, Bruckner daje za zgled Francijo. Pisatelj, filozof je tam še oseba, katere družbena beseda nekaj velja.

“Mislim pa, da je dolžnost pisatelja ista kot nekoč: razkrivati to, kar v družbi ne deluje, in tisto, česar v njej nihče ne želi prepoznati. Smo in morali bi ostati ustvarjalci, ki ne glede na lastno politično prepričanje sodržavljanom odpiramo oči.  Dober pisec, dober mislec, dober filozof je nekdo, ki ti pomaga premišljevati o sodobnosti.”

Pisanje zaradi spominjanja

Z našim drugim sogovornikom Frédéricom Beigbederjem pa nismo mogli mimo nedavnih napadov v Parizu.

“Vedno sem trdil, da je življenje brez smisla, a po napadih 13. novembra sem ugotovil, da vendarle imam vrednote in da mi stvari, kot so na primer zabave, lepa dekleta, užitek in tako naprej, predstavljajo vrednote, za katere je vredno umreti. To je zame novo, veste?”

Pisanje je po njegovem način, da si zapomnimo stvari. Ob tem je povzel Prousta: “Preteklost je lepša od sedanjosti, o prihodnosti pa ne vemo nič. Lepota je torej v spominjanju. In zato tudi pišem … ker imam slab spomin in bi se preteklosti rad spominjal.”

Beigbeder je Slovenijo obiskal ob najnovejšem slovenskem prevodu njegovih del, romana Oona & Salinger. Zakaj se je odločil, da napiše tako žalostno zgodbo? “Morda zato, ker se je zgodila pred vojno,” pravi. “Hotel sem pisati o predvojnem obdobju. Situacija, v kateri smo zdaj, je na neki način predvojno obdobje, v zraku je slutnja nasilja. Morda sem se počutil kot Salinger pred vojno in sem se k njegovi generaciji zatekel po nasvet, kako preživeti.”

“Generaciji naših staršev in starih staršev sta potrebovali vsaka svojo svetovno vojno, da sta postali odrasli. Morda je ta nova, s terorizmom umazana doba nastopila, da končno odrastemo tudi mi.”


13.04.2023

Prostor: Soba Alme Karlin

Cankarjev dom bo bogatejši za še eno dvorano, ki bo namenjena vsem generacijam. Ime je dobila po svetovni popotnici in pisateljici Almi Karlin. Odprli jo bodo ob prisotnosti predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar in ministrice za kulturo dr. Aste Vrečko. Prostor si je že ogledala Nina Zagoričnik, skupaj z direktorico Cankarjevega doma Uršulo Cetinski. Avtor predelave je arhitekt Peter Vidanovski, ki je že sodeloval pri prenovi strehe Cankarjevega doma.


10.04.2023

Mumija v Lendavi

Na poti proti Lendavi se že od daleč vidi manjši grič s cerkvijo, ki se dviga nad vinogradi. Nekoč je na tistem mestu stala vojaška utrdba, pozneje so na njenem mestu sezidali kapelico oziroma cerkev Svete Trojice, od koder sega razgled na Goričko in Panonsko nižino. Zanimiv je tudi ogled cerkve, v kateri je krsta z mumijo vojaškega častnika Mihaela Hadika.


08.04.2023

Največji spektakel na svetu, ki je del projekta Vzdolž poti

Jutri se bo ob Ledavskem jezeru začela prva hoja oziroma umetniška turneja, ki jih bodo na podeželju izvajali umetniški pari iz 8 držav v okviru mednarodnega projekta poimenovanega Along the Walk oziroma Vzdolž poti, projekta uprizoritvenih umetnosti na temo upočasnitve. Vsak umetniški par bo izvedel dva desetdnevna pohoda po podeželskih območjih Nemčije, Slovenije, Italije, Francije in Belgije.


07.04.2023

Priporočilo: Nina Kuclar Stiković

Nina Kuclar Stiković je mlada dramatičarka, Grumova nagrajenka za svoj prvenec "Govoriti o tistem, o čemer se je molčalo". Njena nova družinska igra "Skupaj sami ali jutri je v sanjah izgledal drugače" v režiji Nejca Gazvode, bila v začetku marca premierno uprizorjena v mariborskem gledališču. Igro so uprizorili tudi dijaki umetniške gimnazije v Ljubljani, saj je dramski tekst vključen v letošnji maturitetni program.


06.04.2023

Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost

Kulturna dediščina kot ena izmed temeljev prehoda v bolj zeleno prihodnost in v bolj vzdržno družbeno situacijo je ključna tema triletnega raziskovalnega projekta: ' HEI- Transform - Dediščina za vključujočo trajnostno preobrazbo.' Projekt je v letu 2022 pridobil financiranje Javne agencije za raziskovalnost Republike Slovenije. Uvodna konferenca se je odvijala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.


04.04.2023

Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji

Na Kongresnem trgu v Ljubljani so na ogled fotografije, ki jih je na reportažnem potovanju po Boliviji v okviru projekta Our Food. Our Future ob podpori okoljske organizacije Focus posnel dokumentarni fotograf Matjaž Krivic, besedilo k fotografijam pa je prispevala novinarka časopisa Delo Maja Prijatelj Videmšek. Gre za projekt, ki govori o našem prehranskem sistemu in trošenju hrane in prek te razstave kaže, kaj vse povzroča sodobni način prehranjevanja. Fotografije so nastale v regiji Santa Cruz, ki ima najvišjo proizvodnjo hrane v Boliviji, pa tudi najvišjo stopnjo krčenja gozdov. Bolivija je po uničevanju gozdov na tretjem mestu prehitela Indonezijo, pred njo sta Brazilija in Kongo, kar pomeni, da se gozdove tam krči zelo pospešeno, predvsem zaradi širjena pašnih površin in površin za proizvodnje krme.


03.04.2023

Pred premiero filma Jezdeca

V sredo svojo filmsko pot začne novi slovenski film Jezdeca, celovečerni prvenec režiserja in scenarista Dominika Menceja, ki je že pred začetkom pisanja scenarija glavni vlogi namenil Petji Laboviću in Timonu Šturbeju. Filmska zgodba se začne sredi pomladi, ob koncu devetdesetih, ko se iz zakotne vasice v Prlekiji dva mlada prijatelja, na predelanih skuterjih, odpravita na pot po Sloveniji in Hrvaški.


30.03.2023

Prostor: Ali je Ljubljana res tako zelena, kot o njej radi govorijo?

Mestna drevesa so preplavila družabna omrežja in ostale medije, vedno več ljudi se zaveda pomena dreves. Pa vendar, ali lahko govorimo o kontinuirani kulturi upravljanja s prostorom, ko govorimo o gozdnem urbanizmu slovenskih mest?


28.03.2023

Palestina na filmu

Dogodek organizirata Gibanje za pravice Palestincev in Gruppo Ibriq iz Trsta v sodelovanju s Slovensko kinoteko. Predvajali bodo dva celovečerna, tri kratke in en dokumentarni film o življenju palestinskih prebivalcev. Kot pravi Nada Pretnar iz Gibanja za pravice Palestincev, ki že več kot deset let pripravlja različne dogodke, namenjene ozaveščanju o dogajanju v Palestini, o tem velikokrat govorijo drugi, pri prikazanih filmih pa gre za palestinske režiserke in režiserje, ki o Palestini govorijo s palestinskim glasom.


23.03.2023

Priporočilo: Marko Frelih

Doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju, že vrsto let raziskuje izročilo zmajev. Lani je pripravil razstavo poimenovano Sveti konji − nebesni jezdeci, ki konje izpostavi tudi kot pogoste živali v nekem imaginarnem abstraktnem svetu, svetu mitologije, simbolov in ljudskega izročila. Za ogled razstave je čas do sredine januarja prihodnje leto, do takrat pa tudi za kakšno knjigo. Marko Frelih v branje priporoča naslednje.


23.03.2023

Radijska igra Pot domov

Danes zvečer ob 22.05 bo na tretjem programu Radia Slovenija, na programu Ars, premiera radijske igre z naslovom Pot domov, ki je nastala po besedilu gledališke igre Mihe Mazzinija. Gre za resnično zgodbo 84-letnega dementnega Aloisa Dvorzaca, ki se je iz Kanade, kjer je živel, želel vrniti domov v Slovenijo, se nekako znašel na londonskem letališču, kjer pa ni vedel drugega kot to, da hoče k hčerki v Slovenijo. Tam se z njim nihče ni hotel zares ukvarjati in človečnost je pod težo birokratskih pravil povsem odpovedala.


21.03.2023

Umetniško-plakatna akcija ob razstavi Valovanje: Vizualni dnevnik vode

Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.


20.03.2023

Lunar / Recycle or Try

Slaven Lunar Kosanović je zagrebški umetnik, ki je izšel iz zgodnje hrvaške grafitarske scene in slika, razstavlja in objavlja svoja dela po vsem svetu. V petek so v Umetnosti galeriji Maribor odprli njegovo razstavo z naslovom Recycle or Try. Celotna postavitev je sestavljena iz recikliranih in na novo uporabljenih materialov in tako nosi močno okoljsko sporočilo. Ogledate si jo lahko do 6. maja.


17.03.2023

Priporočilo: Aleš Mendiževec

Aleš Mendiževec je ekonomist, filozof in kulturni teoretik. Je tudi urednik pri založbi Maska, pri kateri je nedavno izšel njegov knjižni prvenec Naključje in jaz (Filozofija za Louisa Althusserja). V knjigi skuša filozofsko razdelati sama naključja in naš odnos do njih. Morda tudi ni naključje, da je Aleš Mendiževec zavzet bralec. V branje pa nam priporoča dela enega največjih latinsko ameriških avtorjev 20 stoletja Roberta Bolaña. Veliko njegovih delih je izšlo tudi v slovenščini pri založbi Beletrina. Njegov zadnji (zelo zajeten) roman z naslovom 2666 je bil izdan leta 2004, leto po avtorjevi smrti. V slovenskem prevodu pa sta zaenkrat prvi dve knjigi izšli pri Cankarjevi založbi, zbirka Moderni klasiki (leta 2014).


16.03.2023

Prostor: Žarek

Zadnje tedne smo lahko sredi Kongresnega trga v Ljubljani, visoko med krošnjami, opazovali nenavadna izmišljena bitja in meduze, ki so ob mraku zaživela v živih barvah. Izmislil si jih je umetnik Matej Bizovičar, ki nas vsako leto posebej navduši s svojimi likovnimi, kiparskimi in svetlobnimi instalacijami. Z njim se je v Svetlobnem parku ob Gradaščici srečala Nina Zagoričnik.


13.03.2023

O dokumentarcu Bella Ciao

Bella Ciao je pesem, ki je postala simbol upora proti avtoritarnim režimom po vsem svetu. Vedno znova navdihuje nove generacije, zaslišala se je celo s turških minaretov, pojejo jo v Siriji, Iraku, njen izvor pa pripisujejo italijanskim partizanom. Toda od kod v resnici izhaja?


10.03.2023

Priporočilo: Matej Gamser

Kaj pa v branje priporoča varstveni ornitolog z Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije?


09.03.2023

Razstava v Cukrarni: Fragmenti možnega ekosistema

Razstava prinaša vpogled v večletno delovanje konSa ≡ Platforme za sodobno raziskovalno umetnost, ki združuje devet partnerjev, delujočih na področju intermedijske umetnosti. Platforma si prizadeva vzpostaviti aktivno mrežo povezav med produkcijskimi centri za umetnost, izobraževalnimi in raziskovalnimi institucijami ter gospodarstvom. Njen cilj je spodbujanje občinstva k spremljanju dognanja o umetni inteligenci, robotiki, biotehnologiji in ekologiji ter h kritičnemu premišljanju o vplivih znanosti in sodobnih tehnologij na posameznika in družbo. Stremi k izboljšanju pogojev za umetniške raziskave in produkcijo ter k prevajanju umetniških idej v inovacije, ki bi omogočile bolj etično in trajnostno naravnano družbo.


07.03.2023

Najbolj poetičen strip vseh časov

Zgodba o svetlobi, muzah, navdihu in umetniški svobodi, ki si jo lahko izborijo le največje osebnosti.


06.03.2023

Najboljši dokumentarci nastajajo s časovnim zamikom

Pogovor pred otvoritvijo 25. Festivala dokumentarnega filma.


Stran 12 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov