Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Houston, imamo problem!

29.04.2016

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino. Gre za igrano-dokumentarni film, v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in govori v angleščini. “Ker tako le še potrjujemo naš ‘slovenski statement’,” pravi režiser filma Žiga Virc.

Igrano-dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel na newyorškem filmskem festivalu Tribeca, je predpremierno predvajan v ljubljanskem Kinodvoru vse do 4. maja, potem se seli v vse slovenske kinematografe. 

Transkript pogovora

Film je igrano-dokumentarni. To je okvir, ki ga vedno dajemo gledalcem – to je kombinacija realnosti, je kombinacija fikcije, kombinacija subjektivnih mnenj, konstruktov, različnih arhivov in tako dalje. Nekakšen avtorski pečat je ravno to, da začnemo ljudje kritično gledati na stvari in vsebine, ki jih vidimo. S tem, da smo oziroma ste v nekem varnem okolju, kjer povemo: “Ni vse res, razmišljajte!” in potem se tu začne dialog. V nekem praktičnem smislu je tako, treba se je zavedati, da smo filmarji, filmarji delamo zgodbe. To je to. Pika. Nismo pisali zgodovinskega leksikona ali česa bolj faktografskega, moja osnovna naloga je bila, da naredim intrigantno zgodbo, polno suspenza, zapletov, razpletov, verjetnih, neverjetnih, da gledalce držim na stolu od začetka do konca filma. Globlje filozofije od tega se nisem šel, samo rekel sem si, da mora dobro funkcionirati kot zgodba, in to je to.

Gre za zgodbo o tem, kako je Tito Združenim državam Amerike prodal vesoljski program, kar je pravzaprav smešno. No, če bi že izdelali ta program, kakšna bi bila verjetnost, da bi ga Američani kupili, ne da bi program prej pregledali?

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu govori točno o tem, da je Jugoslavija imela vesoljski program, veliko tehnologije, veliko nepojasnjene tehnologije, ki je še danes sama po sebi neke vrste mit – vesoljski program namreč ni edini mit. Tu je bil še jedrski program, potencialna jedrska bomba; dlje ko kopljete, bolj odkrivate najbolj neverjetne stvari. Dejstvo je, da je bila Jugoslavija v tistem času (v 60. letih prejšnjega stoletja, op. a.) zelo napredna, napredna pa je bila tudi zato, ker je dobila ogromne nepojasnjene vsote denarja iz Združenih držav Amerike. Potem je bilo še veliko med seboj bolj ali manj povezanih dogodkov. Na primer, da je bil Tito zadnji mednarodni državnik pri Kennedyju in da je bil na Tita takrat res izveden poskus atentata, kar smo prikazali tudi v filmu. Čez mesec dni je bil Kennedy v Dallasu, tudi tu je bil poskus atentata, ki je bil – kot vemo – žal uspešen. To so vse stvari, ki delajo zgodbo intrigantno in zanimivo.

Te teorije zarote?

Ja, to so teorije zarote. Tako kot tiste, da Američani niso nikoli pristali na Luni. Marsikoga je intrigiralo, da bi posnel film, ki bo dokazal, da Američani res niso bili na luni. Dejstva pa so drugačna.

Pa menite, da bi ljudje vsem prikazanim zgodbam verjeli, če ne bi že v začetku opozorili, da gre za dokumentarno-igrani film?

Odvisno od vsakega posameznika. Osnovna ideja je bila ta, da se vzpostavi dialog med tistimi, ki vse verjamejo, med tistimi, ki v nič ne verjamejo, med tistimi, ki vejo, kaj je resnica, kaj je vmes. Res pa je, da smo se tega zavedali že na začetku, da lahko nastane neke vrste problem ali pa komparativna prednost. Prav zaradi tega smo k sodelovanju povabili Slavoja Žižka, našega filozofa, ki da gledalcu neke vrste okvir.

Ja, všeč mi je ta njegova vloga v filmu. Nekakšen glas razuma, ki razlaga vse tisto, kar vidimo; je neke vrste pripovedovalec.

Ja, je kot neke vrste športni komentator. Ko gledaš košarkarsko tekmo in imaš poleg napovedovalca, ki ti še enkrat pove, kaj se dogaja na ekranu, čeprav si že videl, kaj se je zgodilo, ampak ljudje potrebujejo še dodatno potrditev. V filmu ni preveč filozofije, ampak mislim, da je je ravno prav. Filozofija je meni zelo zanimiva tema ravno zato, ker postavlja več vprašanj, kot pa podaja odgovorov.

Zanimiva je tudi zgodba očeta, ki naj bi po več kot petdesetih letih končno spoznal svojo hčerko. Ta osebna zgodba, ki povezuje osrednjo zgodbo o vesoljskem programu.

Ko smo začeli delati film in raziskovati, je nastopilo ravno zavedanje, da imamo jugoslovanski vesoljski program, vse politične spletke in neka zgodovinska dejstva in arhive – ampak kaj naj bo tisto, s čimer se bodo gledalci počutili povezane, tudi v emocionalnem smislu? Kajti gora nekih arhivov, tudi če so zelo intrigantni, ne daje gledalcem dovolj, da bi čutili film skozi emocionalni aspekt. Zato je bila že od začetka zelo jasna potreba, da uvedemo v film osebne zgodbe. Ko smo začeli razvijati zgodbo, smo naleteli na zelo zanimivega gospoda Mika Vucelića, hrvaškega znanstvenika, ki je takrat delal pri NASI in nam je bil na neki način inspiracija. Žal je bil gospod že zelo v letih, moral bi priti v Evropo, morali bi se dobiti z njim, žal pa je ravno takrat umrl, ampak recimo, da njegov duh še živi v tem filmu.

V filmu je veliko spletk in zarot. Teorije zarot so za ljudi zelo zanimive, Žižek pa v filmu komentira, da so te teorije za neumneže.

Žižek v svoji pretirani dikciji reče, da so: “For the common stupid people.” Dejstvo je, da so teorije zarote zelo privlačne za vsakega posameznika zato, ker zelo kompleksno situacijo povedo na zelo enostaven način. To je tisto, zaradi česar so teorije zarote tako zelo zanimive za širšo publiko. Po eni strani je zanimivo, bom dal primer Apolla 11: pri njem je delalo več kot 400 tisoč ljudi, ogromno je bilo misij, še današnji uspehi v vesolju so nadaljevanje tega, kar se je dogajalo v 60. letih, ampak kljub temu lahko pride en človek, vzame iz konteksta eno sliko in reče, da sence na sliki niso pravilne, torej nismo bili na Luni. In temu verjame 7 odstotkov Američanov, čeprav je po mojem mnenju številka večja. Razložiti zelo kompleksne stvari, ki jih v bistvu nihče ne more zares razumeti, na preprost način, ni samo domena teorije zarot, to je domena vsakodnevnega političnega dogajanja, družbenega dogajanja, pa tudi verskega v končni fazi.

Že ves čas govoriva, da je zgodba skonstruirana, najbrž pa mora vsebovati tudi kakšen verodostojen temelj. Kaj je tu verodostojnega?

Arhivski posnetki, iz katerih smo največ črpali. Ne samo v nekem pripovednem smislu, ampak tudi v emocionalnem smislu. Zelo fascinantno je bilo brskati po arhivih posnetkov maršala Tita. Želeli smo namreč iz njega narediti večplasten lik, kompleksen lik z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne samo prikazati še eno zgodovinsko osebnost, ki je na neki zrnati sliki, ki je daleč stran, ampak je tukaj in zdaj. Ogromno truda smo vložili, da smo dobili res kvalitetne skene filmskega materiala, da smo dobili material, ki ni bil zmontiran, ampak originalne posnetke iz arhiva Filmske novosti v Beogradu. Tudi zelo privatnih momentov, kot je možno videti – Tito v kopalkah, ko gre v vodo. Žal mi je, da se ne da videti na posnetkih, ampak takrat je imel Tito celo rdečo preprogo, speljano v morje.

Kaj pa ste se naučili novega, medtem ko ste snemali film?

Da je realnost zelo fiktivna.

Zakaj ste se odločili za to temo? Kaj je bil ta klik, da ste si rekli, da boste o tem pripovedovali?

Naša polpretekla zgodovina je intrigantna, ker je neke vrste enigma. Meni se je podoben klik zgodil že, ko smo delali film Trst je naš. V filmu Trst je naš se je izkazalo, da imamo hecen odnos do naše polpretekle zgodovine, nikoli nismo zares rekli bobu bob. Ta mit o Jugoslaviji je nekaj, kar je še vedno intrigantno, je nekaj, česar se ogromno ljudi še vedno spominja, ker so nekateri doživeli te čase. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da so bila 60., 70. leta, čas hladne vojne, polna nekih nepojasnjenih stvari, ljudi, dogodkov in to vse buri domišljijo. Dejstvo je, da govoriti o tistih časih vzbudi ogromno domišljije, in mislim, da je to zelo dober material za filmsko zgodbo.


Houston, imamo problem!

29.04.2016

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.

Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino. Gre za igrano-dokumentarni film, v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60. letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in govori v angleščini. “Ker tako le še potrjujemo naš ‘slovenski statement’,” pravi režiser filma Žiga Virc.

Igrano-dokumentarni film, ki je svetovno premiero doživel na newyorškem filmskem festivalu Tribeca, je predpremierno predvajan v ljubljanskem Kinodvoru vse do 4. maja, potem se seli v vse slovenske kinematografe. 

Transkript pogovora

Film je igrano-dokumentarni. To je okvir, ki ga vedno dajemo gledalcem – to je kombinacija realnosti, je kombinacija fikcije, kombinacija subjektivnih mnenj, konstruktov, različnih arhivov in tako dalje. Nekakšen avtorski pečat je ravno to, da začnemo ljudje kritično gledati na stvari in vsebine, ki jih vidimo. S tem, da smo oziroma ste v nekem varnem okolju, kjer povemo: “Ni vse res, razmišljajte!” in potem se tu začne dialog. V nekem praktičnem smislu je tako, treba se je zavedati, da smo filmarji, filmarji delamo zgodbe. To je to. Pika. Nismo pisali zgodovinskega leksikona ali česa bolj faktografskega, moja osnovna naloga je bila, da naredim intrigantno zgodbo, polno suspenza, zapletov, razpletov, verjetnih, neverjetnih, da gledalce držim na stolu od začetka do konca filma. Globlje filozofije od tega se nisem šel, samo rekel sem si, da mora dobro funkcionirati kot zgodba, in to je to.

Gre za zgodbo o tem, kako je Tito Združenim državam Amerike prodal vesoljski program, kar je pravzaprav smešno. No, če bi že izdelali ta program, kakšna bi bila verjetnost, da bi ga Američani kupili, ne da bi program prej pregledali?

Mit o jugoslovanskem vesoljskem programu govori točno o tem, da je Jugoslavija imela vesoljski program, veliko tehnologije, veliko nepojasnjene tehnologije, ki je še danes sama po sebi neke vrste mit – vesoljski program namreč ni edini mit. Tu je bil še jedrski program, potencialna jedrska bomba; dlje ko kopljete, bolj odkrivate najbolj neverjetne stvari. Dejstvo je, da je bila Jugoslavija v tistem času (v 60. letih prejšnjega stoletja, op. a.) zelo napredna, napredna pa je bila tudi zato, ker je dobila ogromne nepojasnjene vsote denarja iz Združenih držav Amerike. Potem je bilo še veliko med seboj bolj ali manj povezanih dogodkov. Na primer, da je bil Tito zadnji mednarodni državnik pri Kennedyju in da je bil na Tita takrat res izveden poskus atentata, kar smo prikazali tudi v filmu. Čez mesec dni je bil Kennedy v Dallasu, tudi tu je bil poskus atentata, ki je bil – kot vemo – žal uspešen. To so vse stvari, ki delajo zgodbo intrigantno in zanimivo.

Te teorije zarote?

Ja, to so teorije zarote. Tako kot tiste, da Američani niso nikoli pristali na Luni. Marsikoga je intrigiralo, da bi posnel film, ki bo dokazal, da Američani res niso bili na luni. Dejstva pa so drugačna.

Pa menite, da bi ljudje vsem prikazanim zgodbam verjeli, če ne bi že v začetku opozorili, da gre za dokumentarno-igrani film?

Odvisno od vsakega posameznika. Osnovna ideja je bila ta, da se vzpostavi dialog med tistimi, ki vse verjamejo, med tistimi, ki v nič ne verjamejo, med tistimi, ki vejo, kaj je resnica, kaj je vmes. Res pa je, da smo se tega zavedali že na začetku, da lahko nastane neke vrste problem ali pa komparativna prednost. Prav zaradi tega smo k sodelovanju povabili Slavoja Žižka, našega filozofa, ki da gledalcu neke vrste okvir.

Ja, všeč mi je ta njegova vloga v filmu. Nekakšen glas razuma, ki razlaga vse tisto, kar vidimo; je neke vrste pripovedovalec.

Ja, je kot neke vrste športni komentator. Ko gledaš košarkarsko tekmo in imaš poleg napovedovalca, ki ti še enkrat pove, kaj se dogaja na ekranu, čeprav si že videl, kaj se je zgodilo, ampak ljudje potrebujejo še dodatno potrditev. V filmu ni preveč filozofije, ampak mislim, da je je ravno prav. Filozofija je meni zelo zanimiva tema ravno zato, ker postavlja več vprašanj, kot pa podaja odgovorov.

Zanimiva je tudi zgodba očeta, ki naj bi po več kot petdesetih letih končno spoznal svojo hčerko. Ta osebna zgodba, ki povezuje osrednjo zgodbo o vesoljskem programu.

Ko smo začeli delati film in raziskovati, je nastopilo ravno zavedanje, da imamo jugoslovanski vesoljski program, vse politične spletke in neka zgodovinska dejstva in arhive – ampak kaj naj bo tisto, s čimer se bodo gledalci počutili povezane, tudi v emocionalnem smislu? Kajti gora nekih arhivov, tudi če so zelo intrigantni, ne daje gledalcem dovolj, da bi čutili film skozi emocionalni aspekt. Zato je bila že od začetka zelo jasna potreba, da uvedemo v film osebne zgodbe. Ko smo začeli razvijati zgodbo, smo naleteli na zelo zanimivega gospoda Mika Vucelića, hrvaškega znanstvenika, ki je takrat delal pri NASI in nam je bil na neki način inspiracija. Žal je bil gospod že zelo v letih, moral bi priti v Evropo, morali bi se dobiti z njim, žal pa je ravno takrat umrl, ampak recimo, da njegov duh še živi v tem filmu.

V filmu je veliko spletk in zarot. Teorije zarot so za ljudi zelo zanimive, Žižek pa v filmu komentira, da so te teorije za neumneže.

Žižek v svoji pretirani dikciji reče, da so: “For the common stupid people.” Dejstvo je, da so teorije zarote zelo privlačne za vsakega posameznika zato, ker zelo kompleksno situacijo povedo na zelo enostaven način. To je tisto, zaradi česar so teorije zarote tako zelo zanimive za širšo publiko. Po eni strani je zanimivo, bom dal primer Apolla 11: pri njem je delalo več kot 400 tisoč ljudi, ogromno je bilo misij, še današnji uspehi v vesolju so nadaljevanje tega, kar se je dogajalo v 60. letih, ampak kljub temu lahko pride en človek, vzame iz konteksta eno sliko in reče, da sence na sliki niso pravilne, torej nismo bili na Luni. In temu verjame 7 odstotkov Američanov, čeprav je po mojem mnenju številka večja. Razložiti zelo kompleksne stvari, ki jih v bistvu nihče ne more zares razumeti, na preprost način, ni samo domena teorije zarot, to je domena vsakodnevnega političnega dogajanja, družbenega dogajanja, pa tudi verskega v končni fazi.

Že ves čas govoriva, da je zgodba skonstruirana, najbrž pa mora vsebovati tudi kakšen verodostojen temelj. Kaj je tu verodostojnega?

Arhivski posnetki, iz katerih smo največ črpali. Ne samo v nekem pripovednem smislu, ampak tudi v emocionalnem smislu. Zelo fascinantno je bilo brskati po arhivih posnetkov maršala Tita. Želeli smo namreč iz njega narediti večplasten lik, kompleksen lik z dobrimi in slabimi lastnostmi in ne samo prikazati še eno zgodovinsko osebnost, ki je na neki zrnati sliki, ki je daleč stran, ampak je tukaj in zdaj. Ogromno truda smo vložili, da smo dobili res kvalitetne skene filmskega materiala, da smo dobili material, ki ni bil zmontiran, ampak originalne posnetke iz arhiva Filmske novosti v Beogradu. Tudi zelo privatnih momentov, kot je možno videti – Tito v kopalkah, ko gre v vodo. Žal mi je, da se ne da videti na posnetkih, ampak takrat je imel Tito celo rdečo preprogo, speljano v morje.

Kaj pa ste se naučili novega, medtem ko ste snemali film?

Da je realnost zelo fiktivna.

Zakaj ste se odločili za to temo? Kaj je bil ta klik, da ste si rekli, da boste o tem pripovedovali?

Naša polpretekla zgodovina je intrigantna, ker je neke vrste enigma. Meni se je podoben klik zgodil že, ko smo delali film Trst je naš. V filmu Trst je naš se je izkazalo, da imamo hecen odnos do naše polpretekle zgodovine, nikoli nismo zares rekli bobu bob. Ta mit o Jugoslaviji je nekaj, kar je še vedno intrigantno, je nekaj, česar se ogromno ljudi še vedno spominja, ker so nekateri doživeli te čase. Po drugi strani je pa tudi dejstvo, da so bila 60., 70. leta, čas hladne vojne, polna nekih nepojasnjenih stvari, ljudi, dogodkov in to vse buri domišljijo. Dejstvo je, da govoriti o tistih časih vzbudi ogromno domišljije, in mislim, da je to zelo dober material za filmsko zgodbo.


13.10.2014

Zakaj (n)imam otrok(e)

Kaj ženska pridobi in kaj izgubi, če postane mati? Zaradi katerih razlogov ženska ne postane mati? Zakaj se bojimo imeti otroke? Zakaj je imeti otroke samoumevno? Na ta vprašanja skuša odgovoriti predstava Zakaj (n)imam otrok(e).


09.10.2014

Slikanice, knjižice in knjige

V današnji oddaji začnemo s knjigami za najmlajše, potem za nekoliko starejše in za konec še v razmislek, koliko samote nam prinaša pametna povezanost.


08.10.2014

Paralele

Posavski muzej ?Brežice med aktivnostmi, s katerimi obeležuje 65-letnico delovanja, postavlja na ogled izvirno Dalmatinovo Biblijo iz svoje lastne zbirke. Razstava ''Če te začara gledališče….'', ki je na ogled v Univerzitetni knjižnici v Mariboru, je posvečena trem velikim umetnikom mariborskega gledališča, ki letos slavijo visok življenjski jubilej - Ondini Otti Klasinc, Adi Sardo Lebarič in Janezu Klasincu. ''Paralele'' je naslov 13. mednarodnega festivala KIBLIX2014 v Mariboru. Festival, ki povezuje znanstvenike in umetnike različnih smeri, goste in obiskovalce, se bo začel z odprtjem razstave v Kibli Portal ter nadaljeval jutri in v petek.


07.10.2014

Noči in Othello

Tokrat se posvečamo plesu. V Cankarjevem domu gostuje predstava Noči Baleta Preljocaj, v Španskih borcih pa predstava Othello - Shakespeare in Tango.


03.10.2014

Čarobna piščal

Nova sezona SNG Maribor: Opera Balet se začenja s premiero ''Čarobne piščali'' Wolfganga Amadeusa. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju tudi v tej sezoni niso pozabili na svoje najmlajše občinstvo. Jutri (4.10.) bodo premierno uprizorili znamenito pravljico o Sneguljčici v režiji Andreja Jusa. V Novem mestu bodo drevi na dveh prizoriščih odprli dve razstavi: fotografsko razstavo ''Skice iz Amerike'' avtorja Boštjana Puclja v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja in razstavo ilustracij ''Živalska farma'' ilustratorja Petra Škerla v Galeriji Simulaker. Mednarodni filmski Festival StopTrik v Mariboru se je začel s projekcijo nizozemskega animiranega filma o zgodovini animacije stop motion. Festival, ki je posvečen zgolj tradicionalnim ročnim tehnikam animiranja, bo vse do nedelje gostil domače in tuje ustvarjalce animiranega filma. Poleg izobraževalnih delavnic in srečanj z animatorji ponuja ljubiteljem animiranega filma brezplačne projekcije animiranih filmov iz vseh koncev sveta. Mednarodni filmski festival Stoptrik v produkciji Pekarne Magdalenske mreže se bo konec meseca preselil še na Poljsko.


02.10.2014

Mesto žensk. Speculum artium in Pri hlevarjevih

20. Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, Speculum artium in premiera predstave Pri hlevarjevih


01.10.2014

Festival evropskega in mediteranskega filma

FEMF, Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj, Performa/Platforma 2014, Grafična pomlad.


29.09.2014

In principio erat Dachau

Osrednjo pozornost v oddaji posvečamo razstavi "In principio erat Dachau" Bogdana Borčiča v Kostanjevici na Krki.


30.09.2014

Indek.ženske; Kaj, če bi čas obstal?

Predstavili smo interaktivni projekt Indeks.ženske in razstavo "Kaj, če bi čas obstal?"


26.09.2014

DEKD & Premiere

V Slovenski Bistrici so se danes začeli 24. slovenski Dnevi evropske kulturne dediščine, ki letos potekajo na temo Dediščina gre v šole in želijo dediščino približati vsem starostnim skupinam, tudi najmlajšim. ''Naslednje narave'' – razstava slik Boštjana Jurečiča je na ogled v razstavišču Obalnih galerij Monfort v Portorožu. Premiere v gledališčih: Drama SNG Maribor začenja sezono s premiero tragedije ''Lulu'' nemškega dramatika Franka Wedekinda v režiji Diega De Bree Drame. Drama SNG Ljubljana novo sezono odpira z dvema premierama: s tragedijo Ernsta Tollerja ''Hinkemann'' v režiji Marka Čeha na Malem odru, na velikem odru pa s krstno uprizoritvijo dramatizacije ''Čarobne gore'' Thomasa Manna – ''potovanje na mestu v treh dejanjih'' Katarine Pejović v režiji Mateje Koležnik. Predstava je nastala v soprodukciji s Slovenskim stalnim gledališčem iz Trsta. ''Vračanje'' Pascala Ramberta je prva postdramska premiera v Mini teatru v Ljubljani. S premiero ''Prihajajmo'', ki je zadnji del trilogije Nemo mesto, bo njen avtor, režiser Jaša Koceli, sklenil gledališki del svoje enoletne rezidence v Gleju.


24.09.2014

Nora Gregor; Silvana Paletti

Jutri se bo prvič dvignil zastor velikega odra SNG Nova Gorica v novi sezoni. Na odru bo zaživel najnovejši projekt Nede Rusjan Bric z naslovom ''Nora Gregor- skriti kontinent spomina''. Moči so združila štiri gledališča. Ob SNG Nova Gorica še Slovensko mladinsko gledališče Ljubljana, Il Rosseti - Teatro stabile del Friuli Venezia Giulia iz Trsta in Schauspielhaus iz Gradca. Mednarodno uprizoritev velikih razsežnosti, ki jo spremlja razstava o znameniti igralki. Novo sezono KUD-a Franceta Prešerna v Trnovem v Ljubljani, natančneje: jesenski program KUD-ove dvorane nam predstavlja novi predsednik programskega odbora Andrej Rozman Roza. Pesnica, pisateljica in pevka Silvana Paletti z Ravance iz doline Rezije bo v KUD-ovi dvorani jutri predstavila novo izdajo. Upesnjuje sporočila narave in samotnega srca rezijanske duše. Piše v rezijanskem, furlanskem in italijanskem jeziku. S prevodi je njeno poezijo spoznala vsa Evropa. Svojo poezijo tudi poje. In njena nova izdaja je plošča z naslovom ''Mali rug / Glas neba''.


25.09.2014

MGL, CD in LGL premiere

V Mestnem gledališču ljubljanskem bo danes na odru male scene premierna uprizoritev besedila nemškega pisatelja Moritza Rinkeja z naslovom Ljubimo in nič ne vemo,v režiji Mareta Bulca. Gre za komedijo, kjer se vpliv hitro rastoče tehnologije odraža na partnerskih odnosih dveh parov. Besedilo odpira številne teme, o katerih bi morali razmišljati v razvijajoči se informacijski družbi, hkrati pa Rinke svoja razmišljanja na ravni medosebnih odnosov strne v vprašanje: "Ali lahko dva ostaneta skupaj, če si povesta resnico?" V koprodukciji Globalnega teatra in Cankarjevega doma bo danes premiera performansa Ironični rekviem za igralca in skladatelja v režiji Nicka Upperja. V predstavi bosta nastopila Pavel Mihelčič in Niko Goršič. Ostajamo v Ljubljani, kjer bo danes v Luktovnem gledališču premiera otroške predstave Emil in detektivi. Gre za detektivsko pustolovščino, kjer zgodba ne temelji le na lovu za nepridipravom, ampak je predvsem pripoved o materialni revščini, notranjem bogastvu in pogumu.


22.09.2014

110 let modrosti Alice Herz Sommer

Knjiga celjske Mohorjeve družbe prevedna v slovenščino - 110 let modrosti Alice Herz Sommer.


23.09.2014

Norman McLaren in Sound Explicit

Ob stoletnici rojstva velikana filmske umetnosti Normana McLarna so v Slovenski kinoteki pripravili retrospektivo njegovih del, v Galeriji Jakopič pa bo zaživel Festival Sound Explicit 2014.


19.09.2014

Nove sezone

Novo sezono v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju začenjajo s premiero dela sodobne nemške avtorice Felicie Zeller ''Kaspar Hauser morje hiš'' v režiji Janeza Pipana. V Mestnem gledališču Ptuj bo premiera predstave ''Hotel Modra opica'' v režiji Mihe Nemca. Gre za koprodukcijo z Dramo Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana v ospredju katere je Ignacij Borštnik. Mariborsko lutkovno gledališče z ''Lutkovno soboto'', osrednjim dogodkom ob praznovanju njihove 40-letnice, stopa v novo sezono.


18.09.2014

Kulturnice - Oblikovanje, gledališče

Začenja se 24. bienale oblikovanja, ob 17.00 bo premierno uprizorjena uličnogledališka predstava Sam med vsemi Gledališča Ane Monro, spomnimo pa tudi na gledališko predstavo Izbrisani 25.671 v režiji Oliverja Frljića.


17.09.2014

Tobelija

Na 21. mednarodnem festivalu uprizoritvenih umetnosti Ex Ponto v Ljubljani : slovenska premiera predstave ''Tobelija'' Ljubomirja Đurkovića v režiji Nicka Upperja.Od premiere, ki je bila aprila v Dramskem teatru v Vratzih, je predstava uspešno gostovala na festivalih v Bolgariji in Makedoniji ter prejela že pet nagrad. Kulturno društvo B-51 postavlja Tobelijo že drugič na oder festivala Ex Ponto, tokrat v slovensko-bolgarsko-slovenski koprodukciji članov evropske kulturne mreže NETA. Tudi drugo uprizoritev je po 14. letih režiral Nick Upper. ''Modra pomlad'' v Cankarjevem domu odpira ciklus sodobnega japonskega filma. V ljubljanskih Križankah pa bo premierna uprizoritev izvirnega slovenskega muzikala "Cvetje v jeseni".


15.09.2014

EX Ponto

EX Ponto, razstava na Ptuju Živeti z vojno


16.09.2014

Nekje vmes, Gledališče gledalce išče

Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.


16.09.2014

Nekje vmes, Gledališče gledalce išče

Umetnik Miha Štrukelj se predstavlja z razstavo Nekje vmes, začel se je 15. gledališki festival gluhih otrok in mladostnikov GLEDALIŠČE GLEDALCE IŠČE.


Stran 81 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov