Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
V prestolnici bo danes v Cankarjevem domu uradno odprtje 58. Jazz festivala Ljubljana. Na letošnjem festivalu, ki bo potekal do 2. julija, se bo zvrstilo 21 koncertov, razstave, razprave, delavnice, performans, film, jazz bazar. Študentska dokumentarna razstava z naslovom Življenja spomenikov je v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova na ogled do 3. septembra.
Z glasbeno-vizualnim spektaklom, kantato ''Carmina Burana'' Carla Orffa, v izvedbi katalonske skupine La Fura dels Baus se bo nocoj na Kongresnem trgu začel 65-i Ljubljana Festival. Uprizoritev ob spremljavi slovenskih filharmonikov in zborov je režiral Carlus Padrissa, eden od umetniških vodij katalonske skupine. Tudi letošnji Ljubljana Festival bo do konca avgusta gostil številna slovita imena. Ljubljana, Rogaška Slatina in Šmarje pri Jelšah bodo od danes do sobote prizorišča 14. festivala Pranger - srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. Festival, ki ga prireja Kulturno-umetniško društvo Pranger, je sestavljen iz srečanj, razprav, branj, delavnic, Ele – mladega Prangerja in okroglih miz. Na sklepni sobotni prireditvi bo Društvo slovenskih pisateljev podelilo Stritarjevo nagrado za mladega kritika/mlado kritičarko 2017.
V Mariboru se nocoj začenja letošnji jubilejni, že 25. festival Lent. Tudi letos bo trajal 9 dni, kar je nekaj dni manj kot običajno in tudi letos še glavnega odra na Dravi ne bo, a ga obljubljajo za prihodnje leto. V starem mestnem jedru Črnomlja se bo danes ob 20.00 začel osrednji del 54. Jurjevanja v Beli krajini, najstarejše folklorne prireditve v Sloveniji. Na njej bo letos nastopilo 20 skupin iz Portorika, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Knjižne novosti je dopoldne v Ljubljani predstavila novomeška založba Goga. V Literarni zbirki Goga so izdali: pesniško knjigo Liebestod Miklavža Komelja, roman Vzdih. Izdih. Sebastijana Preglja in roman Peščena gora poljske pisateljice in literarne znanstvenice Joanne Bator. Na Rožniku nad Ljubljano bo nocoj podelitev nagrade kresnik, Delove nagrade za najboljši slovenski roman leta 2016.
Tri primorska in gledališča: Koper, SNG Nova Gorica in SSG Trst ter partnersko gledališče iz Pulja so letos sklenila povezati moči in sporočilo v predstavi Barufe, ki je nastala po Goldonijevih zdrahah v režiji Vita Tauferja. Premiera bo pod okriljem Primorskega poletnega festivala danes ob 21.00 v Kopru, potem pa bodo nastopili še v Novi Gorici in Pulju. Jeseni se bo predstava selila na vse štiri odre. Švicarsko-ameriški vizualni in polimedijski umetnik Mike Hentz je Ljubljano prvič obiskal že leta 1981. Od takrat je v Sloveniji predstavil svoje pionirske projekte medijske umetnosti, situacijsko in živo umetnost, glasbo in tudi gledališče. V času rezidenčnega bivanja v Ljubljani je realiziral več radijskih oddaj na Radiu Študent z naslovom Emotional Logic Systems. Tak pa je tudi naslov njegove najnovejše likovno-metaforične razstave v Kulturnem centru Tobačna 001 v Ljubljani, ki je nastala v sodelovanju s Cirkulacijo 2. Odprtje razstave bo danes ob 20.30. Knjižne novosti zbirke Kapučino in Odisej Mladinske knjige: Za oženit, Curtis Sittenfeld , Knjiga o Baltimorskih, Joëla Dickerja, E-romanca, Rainbow Rowell, Absolutno resnični dnevnik indijanca s polovičnim delovnim časom, Shermana Alexieja.
32. grafični bienale: Kriterij rojstva bo v Ljubljani na ogled od danes do 29. oktobra,spremljajo pa jo tudi različne druge razstave. V Trebnjem bodo jutri s predajo ustvarjenih del umetnikov sklenili jubilejni 50. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. V Šentvidu pri Stični bo ta konec tedna potekal 48. tabor slovenskih pevskih zborov. Geslo letošnjega tabora je Veselje je pri nas doma. Jutri od 18. do 24. ure se lahko udeležite že 15. poletne muzejske noči. Več kot 70 institucij bo z več kot 350 programi odprlo svoja vrata širši množici.
Razstava ''Arheomuzika. Raziskovanje glasov in glasbe starodavne Evrope'', poustvarja glasbeno kulturo vse od starejše kamene dobe do rimskega obdobja in srednjega veka. V tem časovnem okviru ima pomembno vlogo tudi slovenski prostor, ki z neandertalčevim glasbilom iz jame Divje babe odmevno soustvarja zgodbo o najstarejši glasbi v Evropi in na svetu. Razstava, ki je rezultat dolgoletnega vseevropskega projekta The European Music Archaeology Project – Arheološki projekt evropske glasbe – je že gostovala na svetovno znanih razstaviščih, kot sta Ystad na Švedskem in Valladolid v Španiji, do 24. septembra pa si jo lahko ogledate v Narodnem muzeju Slovenije. V Lutkovnem gledališču Maribor bodo danes ob 18.00 uprizorili zadnjo premiero v letošnji sezoni in sicer so za najmlajše pripravili lutkovno predstavo, ki je nastala po slikanici Maje Kastelic ''Deček in hiša''.
Galerija Kapelica v Ljubljani gosti drugi mednarodni dogodek Zemlja brez ljudi II / Earth Without Humans II'' z razstavami, simpozijem in delavnicami. Začel se je sinoči z odprtjem razstav Somnium avtorjev Dannyja Baza, Marka Peljhana in Karla Yerkesa, Cosmologicus avtorice Katarine Petrović, ElektroMagnetikSpektrum avtorja Braneta Zormana in hibridnega biotopa Zelena stena skupnosti. Danes ob 20.00 bo v AFŽ – ambientu Frana Žižka ob Dravi 3a na Ptuju premiera prve slovenske uprizoritve drame Dejansko Gospod nemškega dramatika Philippa Löhleja v režiji Sama M. Strelca. Predstavo, ki je nastala v produkciji zavoda Novi ZATO, ustvarjalci posvečajo režiserju Franu Žižku, očetu ptujskega avantgardnega gledališča. V Trebnjem se bo jutri začel jubilejni 50. mednarodni tabor likovnih samorastnikov. Po njegovi zaslugi galerija v Trebnjem hrani eno najpomembnejših zbirk naivne umetnosti na svetu.
Knjižne novosti založbe Miš: Slavko Pregl: Poletje pod lastovičjim zvonikom, Cvetka Sokolov: V napačni zgodbi, Jure Jakob: Skrivni gozd, Žiga X. Gombač: Črno belo, Alec S. Patrić: Črna skala Belo mesto.
Ave crux alba oziroma »Pozdravljen, beli križ« je naslov nove razstave v Narodni galeriji v Ljubljani. Gre za začetek himne Suverenega malteškega viteškega reda, ki ima kot suvereni subjekt mednarodnega prava poleg zastave in grba tudi državni simbol – beli križ. Malteški viteški red je ena izmed najstarejših ustanov zahodne krščanske civilizacije. Oblikoval se je že pred prvo križarsko vojno v Jeruzalemu. Od leta 1113 pa je priznan kot laična verska institucija Rimskokatoliške cerkve, ki je tudi vojaški red. Razstava 800 let Malteškega reda na Slovenskem zaznamuje jubilej najstarejše omembe posesti reda sv. Janeza iz Jeruzalema na naših tleh.
V oddaji o razstavi Poti Samurajev: Japonsko orožje in bojevniška kultura na Slovenskem, ki je na ogled v Narodnem muzeju na Metelkovi ter o fotografski razstavi Rebalans Voranca Vogla v Galeriji Fotografija.
V ljubljanskem Kinodvoru se danes odpira 13. mednarodni filmski festival Kino otok, ki letos v ospredje postavlja premislek o tem, kakšna je naša družba, kako se spreminja v času, osrednja tema pa je zgodovina človeških premikov. Izbor letošnjih filmov se tako skriva za naslovom Gibanje pušča sledi.
Zmaji spremljajo na novo odprto razstavo v Slovenskem etnografskem muzeju, Afganistan – slovenski pogledi. Magister Ralf Čeplak Mencin je to osrednjo azijsko deželo, ki je bila zadnja leta v medijih prisotna predvsem zaradi vojne, prvič obiskal leta 1974. In prav to, kaj vse se je zaradi vojne in konfliktov pozabilo, kaj je bil Afganistan in kaj je zdaj, je želel pokazati z razstavo.
V prestolnico jutri spet prihaja Svetlobna gverila. Rdeča nit enajstega mednarodnega festivala Svetlobna gverila so spomini. Od 17. maja do 17. junija bo na ogled vrsta projektov, ki raziskujejo in odkrivajo različne vidike spomina in spominjanja.
Drama Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj ob 20.00 premierno uprizorila zadnjo predstavo letošnje sezone in sicer dramo Gregorja Strniše ''Ljudožerci'' v režiji Ivice Buljana. Premiera drame 'Nebeški odred'' Đorđeta Lebovića in Aleksandra Obrenovića v režiji Juša A. Zidarja bo ob 19.30 v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V Valvasorjevem središču na gradu Bogenšperk bodo danes ob 18.00 odprli prenovljeno in dopolnjeno Valvasorjevo grafično delavnico.
Pregledna razstava del letošnje Prešernove nagrajenke, akademske slikarke Metke Krašovec z naslovom ''Potovanje'' bo od 10. maja do 30 junija na ogled Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani. Beneški bienale je v svetovnem merilu ena največjih prireditev, v okviru katere so predstavljeni dosežki sodobne umetnosti. Letošnjo 57-o mednarodno umetnostno razstavo, ki bo na ogled od 13. maja do 26. novembra, je glavna kuratorka Christine Macel poimenovala Viva Arte Viva – s tem želi pozornost usmeriti nazaj k umetniku in umetnosti. Uradno odprtje beneškega Bienala za javnost bo v soboto 13. maja. Ob osrednji razstavi Viva Arte Viva bo ponudil 87 nacionalnih predstavitev. Od danes do sobote bodo odprtja posameznih paviljonov. Danes ob 16.30 bodo v Arzenalih odprli slovenskega z razstavnim projektom ''Novicam se ne odpovemo'' umetnice Nike Autor in kustosinje Andreje Hribernik. Jutri v knjigarne Mladinske knjige pride nova, prenovljena izdaja Slave vojvodine Kranjske. Delo barona Janeza Vajkarda Valvasorja iz leta 1689 še danes velja za eno najboljših znanstvenih del o Kranjski. Za tokratno že peto prenovo sta poskrbela Tine Logar in Marko Prah.
Prenovljena Švicarija v parku Tivoli v Ljubljani je odprla vrata. Švicarija je bila tudi v preteklosti prostor kulturnih dejavnosti. V njej je nekaj časa živel Ivan Cankar, svoj atelje je imel tudi kipar Ivan Zajec. V prenovljeni stavbi so urejeni kiparski, slikarski in drugi ateljeji, pa tudi prostor za različne prireditve. Švicarija bo zaživela junija, ko bo eno izmed prizorišč grafičnega bienala v organizaciji Mednarodnega grafičnega likovnega centra, ki je upravljavec hiše. Konec leta pa naj bi se vselili umetniki. Literarni večer z Emmanuelom Pierratom v Ljubljani napoveduje 49. mednarodno srečanje pisateljev – 49. srečanje PEN, ki bo od 10. do 13. maja potekalo na Bledu. Osrednji okrogli mizi bosta posvečeni pokrajinam kaosa ter letošnji obletnici Tolstojevega dela Vojna in mir. Slovensko konzervatorsko društvo je podelilo Steletovo nagrado in priznanja za leto 2016. Prejemnik Steletove nagrade za življenjsko delo in vrhunske konservatorske dosežke kot prispevek k ohranjanju in predstavljanju kulturne dediščine je dr. Milan Sagadin. Priznanja za pomemben prispevek pri ohranjanju in obnovi nepremične kulturne dediščine za leto 2016 pa so prejeli Marija Režek Kambič, Marjana Krumpestar in Danijela Brišnik, člani Delovne skupine za sanacijo posledic žleda na vrtnoarhitekturni dediščini in Saša Arsenovič.
Umetniški projekt ''Časovni zamik: Kemobrionični vrt'', ki so ga avtorji Robertina Šebjanič, Ida Hiršenfelder in Aleš Hieng – Zergon po razstavi v Aksiomi v Ljubljani predstavili v Montrealu, na Ars Electronici v Linzu in v Zagrebu, bo od danes do 27. maja na ogled v galeriji Simulaker v Novem mestu. CONA | Zavod za procesiranje sodobne umetnosti se bo z radioCona:Soundcamp jutri znova pridružil mednarodnemu projektu Soundcamp/Reveil. 18. Mediterranea – bienale mladih ustvarjalcev Evrope in Sredozemlja se je začel včeraj. Tokrat je prvič gostiteljica Albanija. Večdisciplinarni umetniški dogodek v mestih Tirana in Drač bo do 9. Maja predstavil več kot 230 mladih sodobnih umetnikov in umetnic. Med njimi tudi slovenske, ki jih je izbral nacionalni selektor Društvo ŠKUC.
3. mednarodni filmski festival za mlade Film na oko se bo začel danes ob 19.00 v Cankarjevem domu z madžarskim kratkim filmom Poj, letošnjim dobitnikom oskarja za najboljši kratki film, in ameriškim animiranim filmom Moja šola se potaplja v morje. Do 9. maja bo festival Film na oko v Cankarjevem domu, Kinu Šiška, Pionirskem domu in Kinu Bežigrad v Ljubljani predstavil 45 filmov iz 29ih držav.
Groteska našega časa - razstava v Studiu Umetnostne galerije Maribor Dediščina 1989. Študijski primer: druga razstava Jugoslovanski dokumenti - razstava v Moderni galeriji v Ljubljani
»Ni Nepovrata. So le Vrata… …Otrok, mož, duša grem skoznje in sedem na večni vrtiljak…« S temi besedami Boris A. Novak končuje zadnji del mogočnega slovenskega epa Vrata nepovrata. Za prvo knjigo Zemljevidi domotožja, drugi Čas očetov je pri založbi Goga izšel še tretji del Bivališča duš s spremno besedo Janeza Vrečka. Metka Krašovec in general slovenske avantgarde, pesnik Tomaž Šalamun. Njene izbrane risbe in njegove pesmi so dobile prostor v knjigi Šepetanje založbe Mladinska knjiga.
Neveljaven email naslov