Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Tokrat predstavljamo tri knjižna nadaljevanja iz Hiše sanjajočih knjig, kjer domuje založba Sanje, obiskali pa smo še razstavo Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Knjižna nadaljevanja založbe Sanje in razstava Ko zapoje kovina v Narodnem muzeju Slovenije.
Založba Sanje je predstavila tri knjižna nadaljevanja. Zbrane zgodbe Kurta Vonneguta so mozaičen prikaz silnega duha, humorja, humanosti in ustvarjalne spretnosti kultnega ameriškega pisatelja. Celotno zbirko sta uredila njegova življenjska prijatelja Dan Wakefield in Jerome Klinkowitz. Pri založbi Sanje je zdaj izšel še drugi del obsežne zbirke, ki je, kot so zapisali pri založbi “praznik za njegove privržence, izziv za akademike in slastna vaba za nove bralke in bralce.” Knjiga Izginotja na mesečini je drugi del tetralogije Zrcalka francoske pisateljice Christelle Dabos (Kristel Dabo). Nadaljuje se zgodba o malce nerodni junakinji Ofeliji, ki ima dva nenavadna darova: zgodovino predmeta lahko prebere zgolj z dotikom, skozi zrcala pa lahko prehaja med različnimi prostori. V prvem delu so jo družinske starešinke zaročile s hladnim Thornom iz mogočnega klana Zmajev. Proti svoji volji je primorana zapustiti svoj dom na Animi in mu slediti na Oblakovo, v lebdečo prestolnico Pola, ujeto v ledeni oklep zime, kjer veljajo drugačna pravila, sovražnike pa je težko ločiti od prijateljev. Ljubitelje fikcije pa je razveselilo nadaljevanje kultnega znastvenofantastičnega romana Franka Herberta Peščeni planet. Knjigo Mesija s peščenega planeta je prevedel Matjaž Juričak in velja za najkontroverznejši del sage o Sipini. Pronicljiva pripoved o moči, korupciji in (zlo)rabi oblasti bralcev ne pušča ravnodušnih in meče novo luč na dogodke iz prve knjige.
“Sedaj me bodo vsi sovražili, ampak Vonnegut je pisal, kako se naj moški in ženska razumeta. Zato so te zgodbe tako pravljične in očarljive. Vseskozi so drame, teatralizmi, razburjanja ali pa neke zavore, ki sledijo diktatu šeg, kako je treba pristopiti ali ne pristopiti, kaj je treba ignorirati, kaj slišati. Da ni treba izrecno napisati za vsako stopnjevanje.” – Branko Gradišnik, prevajalec knjige Zbrane zgodbe
Pridobivanje in obdelovanje kovin ima v slovenskem prostoru zelo dolgo in razgibano zgodovino. Korenine tega bogatega izročila segajo tudi 4000 let pred našim štetjem, v čas koliščarjev na Ljubljanskem barju, v času antike so bili pri nas pomembni centri pridobivanja in obdelave kovin, v času novega veka pa so metalurške dejavnosti prerasle v eno najpomembnejših gospodarskih panog na Slovenskem. Razstava Ko zapoje kovina je nastala ob 100-letnici Univerze v Ljubljani in na njej poleg bogate 6 tisočletne snovne dediščine metalurgije na Slovenskem v atriju Narodnega muzeja Slovenije predstavljajo tudi vrhunsko znanje, zbrano pod okriljem Univerze, kjer se je metalurgija uveljavila kot ena najstarejših študijskih smeri.
Na Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor bo nocoj premiera predstave Staromodna komedija avtorja Alekseja Nikolajeviča Arbuzova, ki jo na mariborski gledališki oder postavlja režiserka mlajše generacije Ajda Valcl. ''Resonance časa'' je naslov razstave fotografij Lada Jakše, ki jo bodo ob umetnikovi 70-letnici v Mestni galeriji v Novi Gorici odprli ob 19.00. Na ogled bo do 24. februarja. Štiri nove knjige v zbirki Kapučino Mladinske knjige so: Skrivni dnevnik Henrika Groena, starega 83 in 1 ; komedija Jonasa Jonassona Morilec, ki je hotel v nebesa, prvenec britanske pisateljice Rachel Joyce Nenavadno romanje Harolda Frya in roman čilsko-ameriške pisateljice Isabel Allende Japonski Ljubimec.
V Anton Podbevšek Teatru iz Novega mesta so se v luči 100 letnice ruske revolucije in prelomnih dogodkov iz prejšnjih stoletij odločili, da bo letošnji gledališki program potekal pod naslovom ''Odpori''. Na sporedu bodo štiri premiere, ki prinašajo štiri zanimive zgodbe. ''Umetnost in teorija'' slikarja Boštjana Jurečiča je letošnja prva razstava v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani. Na ogled bo od 2.do 24.februarja. Predstavniki različnih zvočnih umetnosti bodo svoje ustvarjanje predstavljali od 1. do 3. februarja na različnih prizoriščih mednarodnega glasbenega festivala in konference MENT Ljubljana 2017.
Vsi se je še najbolj spomnimo iz filma Malena, ki jo je kot igralko popeljal do svetovnega slovesa, a svojo kariero je italijanska igralka Monica Bellucci začela že mnogo prej. Po karieri manekenke se je na začetku devetdesetih prvič spoznala s filmom, leta 1992 je že zaigrala v filmu izjemnega režiserja Francisa Forda Coppole Bram Stoker’s Dracula. Po nastopih v nekaj italijanskih komedijah in vlogi ob boku Gena Hackmana in Morgana Freemana, sta jo Evropa, še bolj pa Združene države, spoznale prav po glavni vlogi v Tornatorejevem filmu Malena iz leta 2000. Postala je prepoznavna igralka, mnoga mednarodna sodelovanja so jo tudi pripeljala do vloge Bondovega dekleta oziroma ženske v filmu Spectre, te dni pa je v Trstu na 28. filmskem festivalu predstavila svoj novi film Na mlečni poti oziroma Na mlečnom putu režiserja Emirja Kusturice.
Na Festivalu Tolstoj, iskalec resnice v Cankarjevem domu bo jutri premiera predstave Vojna in mir v koprodukciji Cankarjevega doma, Drame SNG Ljubljana in Mestnega gledališča ljubljanskega. Avtor dramatizacije in režiser uprizoritve Tolstojevega romana je Silviu Purcărete. Pregledna razstava Andraža Šalamuna v Moderni galeriji bo na ogled od 20. januarja do 9. aprila. Na 11. mednarodnem festivalu tolkalnih skupin BUMfest v Žalcu se bodo od danes do nedelje predstavili žanrsko različne tolkalne zasedbe in posamezniki iz Avstrije, Danske, Hrvaške, Belgije in Nemčije. Z glasbeno-plesnim spektaklom Oživele slike se bo Folklorno društvo Gartrož iz Nove Gorice predstavilo jutri v Kulturnem domu v Novi Gorici. 28. filmski festival v Trstu danes odpira film Učiteljica režiserja Jana Hrebrejka, 29. januarja pa ga bo sklenil film Na mlečni poti režiserja Emirja Kusturice.
Cankarjeva založba je lani izdala 68 knjig, od tega 55 novosti. Med njimi je bila tudi knjiga leta. Avtorji so lani prejeli številne nagrade, ki so si jih prislužili z deli z vseh poglavitnih področij delovanja založbe. Letos bo v uveljavljenih zbirkah Cankarjeve založbe izšlo približno 50 novih del. Prva knjiga iz programa leta 2017 bo knjiga letošnjega Prešernovega nagrajenca Aleša Bergerja z naslovom ''Arles, večkrat''. Danes pa je Cankarjeva založba predstavila še knjigo z letnico 2016: ''Ime česa je konec knjige'' avtorjev Mihe Kovača in Roka Gregorina. Razstava ''Marko Jakše Slepa čez gluhonemega'' je do 11. februarja na ogled v galeriji mariborske Kible. Marko Jakše, dobitnik mnogih mednarodnih in domačih nagrad, leta 2015 je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, se v Mariboru predstavlja s serijo osmih najnovejših slik, nastalih v zadnjih dveh mesecih in s šestimi slikami z lanske razstave Rekvijem za socializem v ljubljanski galeriji Celica. S predstavo "Bogovi, dajte, da bom tak" bodo jutri v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici zaznamovali 40. obletnico Amaterskega mladinskega odra. Na njem se je v štirih desetletjih urilo več kot 400 mladih, ki je ustvarilo več kot 50 predstav.
V Cankarjevem domu bodo danes odprli 12. slovenski bienale ilustracije in podelili nagrado, plakete in priznanja Hinka Smrekarja. V Galeriji Alkatraz v AKCju Metelkova mesto v Ljubljani nova dela na razstavi z enigmatičnim naslovom Iskalci memgeneze predstavlja Aleksandra Saška Gruden. Na zimski solsticij so se pred petimi leti v Franciji spomnili najkrajše filmske forme in ustanovili Mednarodni dan kratkega filma. Število držav, pridruženih dogodku, se povečuje, letos jih je že več kot petdeset po vsem svetu. Slovenija se je iniciativi pridružila leta 2014. Noč kratkih filmov poteka na pobudo Slovenskega filmskega centra.
Svetlana Makarovič je te dni podpisovala tri svoje knjige. S pesnico se je pogovarjala Nina Zagoričnik.
Oblike duha je naslov novega dela Borisa A. Novaka, ki prinaša zakladnico pesniških oblik. Monografija je tretja, razširjena in dopolnjena izdaja, ki sledi Oblikam sveta in Oblikam srca. Izdaja Oblike duha, ki je izšla pri Mladinski knjigi, pokriva 220 pesniških oblik. Na velikem odru Drame SNG Ljubljana bo na sporedu premiera dramske epopeje Merlin ali Pusta dežela avtorja Tankreda Dorsta v režiji Aleksandra Popovskega. Slovensko narodno gledališče Nova Gorica bo premierno odigralo bizarno opereto Peter Kušter v režiji Ivane Djilas. Gre za prvo izvedbo glasbene igre kultne londonske skupine The Tiger Lillies v Sloveniji. Bizarne zgodbe pripovedujejo o slabem vedenju otrok in možnih nevarnih posledicah.
Z odprtjem razstave Mi in z interaktivno instalacijo se nocoj v Novi Gorici začenja 17-i mednarodni festival Pixxelpoint. Letošnji nosi podnaslov festival sodobnih umetniških praks, na njem se bo v tednu dni predstavilo blizu 40 umetnikov in drugih ustvarjalcev, osrednja tema pa je Mi. Inštitut Egon March, ki je bil leta 1986 ustanovljen kot teoretska, raziskovalna in produkcijska enota za rokovanje z novimi mediji, ob 30-letnici delovanja pripravlja raznovrstne dogodke. V sklopu projekta P a r a s k r y t p t v Galeriji Kapelica na Kersnikov 4 v Ljubljani predstavlja C a v i s. Razstava ''Stephan Lupino 80. v NY '' je do 7. januarja 2016 v galeriji Fotografija v Ljubljani. Umetnikove fotografije prikazujejo divjost in ekscentričnost newyorškega nočnega življenja v 80. letih minulega stoletja. Premieri predstave Nemoč, po motivih Heinricha Bölla in Janisa Varufakisa, v režiji Primoža Ekarta bosta jutri in v nedeljo v Mini teatru Ljubljana. Ta veseli dan kulture, 3. december, ko obeležujemo rojstni dan pesnika Franceta Prešerna, bo tudi letos brezplačno odprl vrata kulturnih ustanov po Sloveniji.
13. mednarodni festival animiranega filma Animateka bo v Ljubljani potekal od 5. do 11 decembra. Na festivalu s podnaslovom 'sr(e)čna 13. izvedba' bodo na 72 projekcijah prikazali 398 filmov, od tega devet celovečernih. Novosti letošnje Animateke sta trikotnik Kinodvor - Slovenska kinoteka -Stara mestna elektrarna (tri prizorišča, kjer bo potekal festival) in platforma za profesionalno občinstvo Animateka PRO.
V SNG Maribor v zadnjih letih nastajajo veliki baleti, ki vznemirjajo in navdušujejo ljubitelje umetnosti doma in po svetu. Jutri bo baletni ansambel s koreografinjo Valentino Turcu premierno predstavil samosvoje doživljanje Puškinove zgodbe o Jevgeniju Onjeginu. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo nocoj premierno uprizorilo dramo Henrika Ibsna Nora ali hiša za lutke. Predstava, pod katero se podpisuje Nikola Zavišić tematsko izpostavlja meščanski zakon in položaj ženske v njem, na ta način pa razkriva konflikt med posameznikom, ki išče notranjo svobodo in družbo, ki njegove potrebe zatira. Na 32. slovenskem knjižnem sejm v Cankarjevem domu v Ljubljani sto razstavljalcev predstavlja kar 3000 novih knjig. V poletno-jesensko beri knjig novomeške založbe Goga v ospredje postavljamo tri romane treh slovenskih pisateljev z eno rdečo nitjo - vse tri, čeprav povsem različne, lahko uvrstimo v predal z napisom kriminalke. Miha Mazzini je napisal literarni triler 'Zemljevidi tujih življenj', Peter Rezman roman 'Barbara in Krištof', 'Jezero' pa je delo Tadeja Goloba. Jutri se bo v Ljubljani začel 32. Festival gejevskega in lezbičnega filma, ki ga sooblikuje 22 celovečernih in 18 kratkih filmov iz 22-ih držav. Izbor filmov bo na ogled še v Kopru, Mariboru, na Ptuju in v Bistrici ob Sotli.
V SNG Maribor v zadnjih letih nastajajo veliki baleti, ki vznemirjajo in navdušujejo ljubitelje umetnosti doma in po svetu. Jutri bo baletni ansambel s koreografinjo Valentino Turcu premierno predstavil samosvoje doživljanje Puškinove zgodbe o Jevgeniju Onjeginu. Slovensko ljudsko gledališče Celje bo nocoj premierno uprizorilo dramo Henrika Ibsna Nora ali hiša za lutke. Predstava, pod katero se podpisuje Nikola Zavišić tematsko izpostavlja meščanski zakon in položaj ženske v njem, na ta način pa razkriva konflikt med posameznikom, ki išče notranjo svobodo in družbo, ki njegove potrebe zatira. Na 32. slovenskem knjižnem sejm v Cankarjevem domu v Ljubljani sto razstavljalcev predstavlja kar 3000 novih knjig. V poletno-jesensko beri knjig novomeške založbe Goga v ospredje postavljamo tri romane treh slovenskih pisateljev z eno rdečo nitjo - vse tri, čeprav povsem različne, lahko uvrstimo v predal z napisom kriminalke. Miha Mazzini je napisal literarni triler 'Zemljevidi tujih življenj', Peter Rezman roman 'Barbara in Krištof', 'Jezero' pa je delo Tadeja Goloba. Jutri se bo v Ljubljani začel 32. Festival gejevskega in lezbičnega filma, ki ga sooblikuje 22 celovečernih in 18 kratkih filmov iz 22-ih držav. Izbor filmov bo na ogled še v Kopru, Mariboru, na Ptuju in v Bistrici ob Sotli.
Goli oder, mednarodni festival improvizacijskega gledališča, se je v petnajstih letih delovanja uveljavil kot eden od najpomembnejših festivalov za improvizacijsko gledališče v Evropi in Severni Ameriki. Zadnja štiri leta je Goli oder bienalni festival. Letošnji je 13-i. Od danes (23. 11.) do nedelje (27. 11.) bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in Prešernovem gledališču v Kranju gostil domače in tuje mojstre improvizacije. Na odru Vodnikove domačije Šiška v Ljubljani bo jutri (24. 11.) premierno na ogled predstava ''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' v režiji Andreja Rozmana Roze. Uprizoritev o Valentinu Vodniku je nastala v produkciji Rozinteatra in Vodnikove domačije.
Goli oder, mednarodni festival improvizacijskega gledališča, se je v petnajstih letih delovanja uveljavil kot eden od najpomembnejših festivalov za improvizacijsko gledališče v Evropi in Severni Ameriki. Zadnja štiri leta je Goli oder bienalni festival. Letošnji je 13-i. Od danes (23. 11.) do nedelje (27. 11.) bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in Prešernovem gledališču v Kranju gostil domače in tuje mojstre improvizacije. Na odru Vodnikove domačije Šiška v Ljubljani bo jutri (24. 11.) premierno na ogled predstava ''Ljubljanski vodnik našel Vodnika'' v režiji Andreja Rozmana Roze. Uprizoritev o Valentinu Vodniku je nastala v produkciji Rozinteatra in Vodnikove domačije.
Georgi Gospodinov pesnik, pisatelj in dramatik je eden najbolj prevajanih bolgarskih avtorjev po letu 1998, njegov roman Fizika Žalosti, je lansko leto izšel tudi v slovenskem prevodu. Nocoj ob 20ih pa bo delo zaživelo še na odru Anton Podbevšek Teatra v Novem mestu. V oddaji tudi o monografiji Egona Pelikana Tone Kralj in prostor meje ter seveda o 27. festivalu Liffe.
Neveljaven email naslov