Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
V stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi v Novi Gorici je urejen muzej tihotapstva posvečen švercanju na Goriškem po drugi svetovni vojni
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, posvečena malemu švercu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.
V tistih prvih povojnih časih so se v torbah in vozovih znašle bolj nujne reči, zdravila, riž, v Mirnu, kjer je meja potekala čez pokopališče, so za namen tihotapljenja uporabili tudi truge, kakšno malenkost so si čez mejo izstrelili kar ob pomoči frače.
“Po letu 1955, ko dobijo obmejni prebivalci prepustnice, ta šverc postane nacionalni šport. Nacionalni, ampak zimski šport, ker pozimi se je dalo več skriti.”
Artikli postanejo raznorazni, od gradbenega materiala, čevljev, tistega, kar se ni dobilo pri nas ali pa je bilo pri nas slabše kakovosti. V Italijo se je hodilo tudi po konfete, pa obleke za birme ali krste. Eno od skrivališč za avtoradie, ure, kalkulatorje in walkmane so bili pralni praški.
Posebna zgodba je bila tudi s kavo, ki si jo sicer tako kot nekatere druge stvari lahko prinesel čez mejo, a le v omejenih količinah. Če si želel čez mejo prinesti več, pa je bilo treba plačati ali prešvercati. In kava naj bi menda bila v Jugoslaviji sredstvo podkupovanja, valuta, s katero se je dalo skrajšati čakalne vrste.
“En gospod mi je dejal, da je s tridesetimi kilogrami kave gostincu plačal poročno gostijo.”
Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
V stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi v Novi Gorici je urejen muzej tihotapstva posvečen švercanju na Goriškem po drugi svetovni vojni
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, posvečena malemu švercu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.
V tistih prvih povojnih časih so se v torbah in vozovih znašle bolj nujne reči, zdravila, riž, v Mirnu, kjer je meja potekala čez pokopališče, so za namen tihotapljenja uporabili tudi truge, kakšno malenkost so si čez mejo izstrelili kar ob pomoči frače.
“Po letu 1955, ko dobijo obmejni prebivalci prepustnice, ta šverc postane nacionalni šport. Nacionalni, ampak zimski šport, ker pozimi se je dalo več skriti.”
Artikli postanejo raznorazni, od gradbenega materiala, čevljev, tistega, kar se ni dobilo pri nas ali pa je bilo pri nas slabše kakovosti. V Italijo se je hodilo tudi po konfete, pa obleke za birme ali krste. Eno od skrivališč za avtoradie, ure, kalkulatorje in walkmane so bili pralni praški.
Posebna zgodba je bila tudi s kavo, ki si jo sicer tako kot nekatere druge stvari lahko prinesel čez mejo, a le v omejenih količinah. Če si želel čez mejo prinesti več, pa je bilo treba plačati ali prešvercati. In kava naj bi menda bila v Jugoslaviji sredstvo podkupovanja, valuta, s katero se je dalo skrajšati čakalne vrste.
“En gospod mi je dejal, da je s tridesetimi kilogrami kave gostincu plačal poročno gostijo.”
Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Na vprašanje tokrat odgovarja Veronika Šoster, literarna kritičarka, komparativistka in pesnica, za svojo dušo tudi filmska kritičarka.
Mini teater Ljubljana se je po dolgem premoru z igralci in predstavami včeraj vrnil na oder v živo in hkrati ponudil tudi možnost spletnega ogleda premiere najnovejše predstave ''Pride konj v bar'', ki je nastala po literarnem delu Davida Grossmana v režiji hrvaškega režiserja Ivana Planinića. Ponovitvi predstave bosta danes in jutri v dvorani Mini teatra. Priporoča: Robert Waltl, direktor Mini teatra, režiser, lutkar in dramski igralec.
Iz Benetk v živo: Kako bomo živeli skupaj je geslo 17. beneškega arhitekturnega bienala. Slovenska ekipa, ki jo sestavljata arhitekta Blaž Babnik Romaniuk in Rastko Pečar ter kustosinji, umetnostni zgodovinarki Martina Malešič in Asta Vrečko, tam predstavlja projekt Skupno v skupnosti. Raziskujejo nekdanje družbene infrastrukture zadružnih domov.
Ena najbolj uspešnih in gledanih serij Netflixa minulo leto je bila zagotovo serija Damin gambit, ki si jo je v prvem mesecu od premiere gledalo 62 milijonov gospodinjstev, kar je rekord v kategoriji igranih miniserij. Serija Damin gambit je nastala po istoimenski knjižni predlogi ameriškega pisatelja Walterja Tevisa, ki jo je izdal leto dni pred svojo smrtjo. Nedavno so pri nas, 38 let po izzidu, prevedli tudi v slovenščino. Več pa Branka Fišer iz založbe Učila, pod okriljem katere je knjiga Damin gambit v slovenščini izšla.
"Prihodnost muzejev: okrevanje in novi izzivi" je letošnja tema mednarodnega muzejskega dneva, ki ga praznujemo že od leta 1977. Več kot 37.000 muzejev v več kot 158 državah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Med njimi je tudi Slovenija s svojo mrežo raznovrstnih muzejev in galerij - z dnevom odprtih vrat in številnimi prireditvami. foto: ICOM Slovenija
Če za najpopularnejši strip na svetu velja strip o debelem, lenem in nergavem oranžnem mačku - največ dnevnih časopisov izdaja prav Garfielda - pa je strip o Charlieju Brownu, Snoopyju in njunih prijateljih, ki so ga poimenovali The Peanuts, označen kot najdaljša zgodba, ki jo je kadarkoli povedal en sam človek. Avtor stripa Charles Monroe Schulz je strip risal v obliki pasic s štirimi polji vsak dan, 50 let. Izbor najboljših že nekaj let v knjižicah Mulčki izdaja založba Graffit.
Profesor doktor Boris Kryštufek je muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki ga na Valu 202 običajno gostimo, ko govorimo o naravoslovnih zbirkah, biodiverziteti, malih sesalcih in drugih zooloških temah. Danes pa nam pove, kaj rad bere in priporoča v branje.
Iniciativa kolektiva Avtomatik delovišče je kot apel za bolj premišljeno ravnanje z okoljem ustvarila PARKirno MESTO, zeleno oazo sredi Ukmarjevega trga v Kopru. Gosta: arhitekt Erik Juriševič in krajinska arhitektka Mateja Filipič.
Premiera avtorskega projekta Slaba družba igralca in režiserja Vita Weissa bo v okviru programa Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Dvem spletnih premieram sledi gledališka premiera. Na odru Male Drame SNG Ljubljana bo premiera igre Škorpijon. Dramo Véronique Olmi je režirala Nina Šorak. Z ekskluzivnim solo - duo - solo nastopom Boštjana Gombača in Eduarda Raona se nadaljuje ciklus Cankarjevi torki - v spletnem prenosu na YouTube kanalu in Facebook strani Cankarjevega doma. Foto: Nada Žgank
Jan Barič je 27-letnik, ki ima rad les. Pod svojo znamko JB design & architecture že nekaj let uspešno skicira, brusi, pili in oblikuje svoje umetnine - najprej zase, nato pa še za vse ostale. Svoje izdelke uspešno pošilja po vsem svetu, za svojega ga je vzela tudi Michelangelova fundacija iz Ženeve. A vse se je zares začelo, ko je bil še majhen, radoveden in je namesto na kolo dedku sledil v delavnico.
Katero knjigo v branje priporoča vodja konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve?
Vabljeni na arhitekturni sprehod po Trgu republike, ki je doživel številne preobrazbe, po Trgu Evrope, ki bo združil italijansko in slovensko Gorico ter po Trgu mladinskih in delovnih brigad, ki doživlja zeleno preobrazbo. Gosti oddaje so župan Mestne občine Nova Gorica in arhitekti Boštjan Vuga, Miloš Kosec in Rok Žnidaršič.
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani do 15. maja predstavljajo svoja dela letošnji nagrajenci Riharda Jakopiča: Milena Usenik in Franc Novinc, ki bosta nagrado prejela za življenjsko delo, in Silvester Plotajs Sicoe, prejemnik Jakopičeve nagrade 2021. V Studiu Umetnostne galerije Maribor priznani mariborski slikar, grafik in restavrator Stojan Grauf z razstavo, ki jo je naslovil Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje, opominja na naravne lepote v našem okolju, ki pa jih vse bolj uničujemo.
Letos mineva 140 let od smrti Josipa Jurčiča, umrl je 3. maja leta 1881, letošnje leto pa je razglašeno za Jurčičevo leto. Ob tem letos mineva tudi 160 let, odkar je napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači, star je bil le 17 let, s katero je začel svojo pisateljsko pot, ki ga je uvrstila med najvidnejše slovenske književnike. Je avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, pa tudi prvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem Tatenbah. Čeprav je umrl razmeroma mlad, pri 37. letih za tuberkulozo, je imel za sabo velik opus in njegova smrt je takrat med Slovenci precej odmevala. Njegov pogreb je bil takrat prvi tak večji in kot pravi literarna zgodovinarka in profesorica z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, doktorica Urška Perenič, bi mu lahko rekli kar narodna manifestacija.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled razstava, posvečena življenju in delu slovenske znanstvenice Branislave Sušnik v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Vzdevek "La Doctora" so ji nadeli paragvajski staroselci. Med njimi se je počutila bolj domače kot v nacionalni državi. Antropologinja je veliko prispevala k oblikovanju narodne identitete Paragvaja, za kar je bila leta 1996 od paragvajskega predsednika tudi nagrajena z nazivom častne državljanke. Skozi njeno življenje nas popelje antropologinja dr. Marija Mojca Terčelj s Fakulete za humanistične študije Koper.
Zgodba o Rumi in kapitanu avtorice Saše Pavček je najprej izšla v knjigi kot slikanica, zdaj pa je dobila nadaljevanje še v obliki radijske igre. Gre za otroško Odisejo, v kateri se psička Rumi poda na plovbo s kapitanom, upokojenim ekonomistom, malo sitnim in jezljivim Adrijanom, a prava kapitanka je v resnici ona. Premiera radijske igre, ki jo je uglasbil Jerko Novak, bo v nedeljo, 2. maja, ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija.
Mednarodna potujoča razstava ''Ženske o ženskah'' gostuje v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. Razstava, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta Rise of women s številnimi aktivnostmi, je posvečena ženski v kulturi zahodnega Balkana. V Galeriji P74 v Ljubljani pa razstava z naslovom "Rdeče / Roza - Razmišljanje o barvi'' predstavlja dve stari-novi deli Mladena Stilinovića: ambient rdeče in ambient roza.
Irena Matko Lukan je urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga, soorganizatorka in sovodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, sourednica zbornikov in priročnikov. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. V priporočilu je Irena Matko Lukan združila več različnih predlogov za otroke, mlade in za bolj ali manj odrasle.
"Velike stvari za male vasi" je projekt prostorskega razvoja gorenjske vasi Ovsiše, kjer živi 200 prebivalcev.
Tri umetnice in kuratorka na razstavi This Situation Has Developed Over a Long Time v ljubljanski Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem. V mariborskem razstavišču KiBela se z multimedjsko instalacijo Sub Persona II o varovanju gozdov predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu, doma na Dolenjskem, kjer vrednote, ki jih zagovarja v svojih projektih, tudi živi.
Neveljaven email naslov
