Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
V stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi v Novi Gorici je urejen muzej tihotapstva posvečen švercanju na Goriškem po drugi svetovni vojni
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, posvečena malemu švercu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.
V tistih prvih povojnih časih so se v torbah in vozovih znašle bolj nujne reči, zdravila, riž, v Mirnu, kjer je meja potekala čez pokopališče, so za namen tihotapljenja uporabili tudi truge, kakšno malenkost so si čez mejo izstrelili kar ob pomoči frače.
“Po letu 1955, ko dobijo obmejni prebivalci prepustnice, ta šverc postane nacionalni šport. Nacionalni, ampak zimski šport, ker pozimi se je dalo več skriti.”
Artikli postanejo raznorazni, od gradbenega materiala, čevljev, tistega, kar se ni dobilo pri nas ali pa je bilo pri nas slabše kakovosti. V Italijo se je hodilo tudi po konfete, pa obleke za birme ali krste. Eno od skrivališč za avtoradie, ure, kalkulatorje in walkmane so bili pralni praški.
Posebna zgodba je bila tudi s kavo, ki si jo sicer tako kot nekatere druge stvari lahko prinesel čez mejo, a le v omejenih količinah. Če si želel čez mejo prinesti več, pa je bilo treba plačati ali prešvercati. In kava naj bi menda bila v Jugoslaviji sredstvo podkupovanja, valuta, s katero se je dalo skrajšati čakalne vrste.
“En gospod mi je dejal, da je s tridesetimi kilogrami kave gostincu plačal poročno gostijo.”
Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, namenjena tihotapstvu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi. Tega je Goriškemu muzeju v upravljanje predala občina. Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
V stavbi nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi v Novi Gorici je urejen muzej tihotapstva posvečen švercanju na Goriškem po drugi svetovni vojni
Tihotapstvo je dejavnost, ki je bila ob mejah vedno prisotna. Na šverc oziroma na črno so rekli tisti, ki so čez mejo prinesli kakšno bolj ali manj nujno stvar. Prav Na šverc pa se imenuje razstava, posvečena malemu švercu na Goriškem po drugi svetovni vojni, ki je postavljena v prostorih nekdanjega maloobmejnega prehoda na Pristavi.
V tistih prvih povojnih časih so se v torbah in vozovih znašle bolj nujne reči, zdravila, riž, v Mirnu, kjer je meja potekala čez pokopališče, so za namen tihotapljenja uporabili tudi truge, kakšno malenkost so si čez mejo izstrelili kar ob pomoči frače.
“Po letu 1955, ko dobijo obmejni prebivalci prepustnice, ta šverc postane nacionalni šport. Nacionalni, ampak zimski šport, ker pozimi se je dalo več skriti.”
Artikli postanejo raznorazni, od gradbenega materiala, čevljev, tistega, kar se ni dobilo pri nas ali pa je bilo pri nas slabše kakovosti. V Italijo se je hodilo tudi po konfete, pa obleke za birme ali krste. Eno od skrivališč za avtoradie, ure, kalkulatorje in walkmane so bili pralni praški.
Posebna zgodba je bila tudi s kavo, ki si jo sicer tako kot nekatere druge stvari lahko prinesel čez mejo, a le v omejenih količinah. Če si želel čez mejo prinesti več, pa je bilo treba plačati ali prešvercati. In kava naj bi menda bila v Jugoslaviji sredstvo podkupovanja, valuta, s katero se je dalo skrajšati čakalne vrste.
“En gospod mi je dejal, da je s tridesetimi kilogrami kave gostincu plačal poročno gostijo.”
Etnolog in kustos v Goriškem muzeju Rok Bavčar je ob pripravi razstave o tihotapljenju na Goriškem po drugi svetovni vojni posnel približno 30 pričevanj, ki jih na razstavi lahko tudi slišite. Zgodbe pripovedujejo živeči z obeh strani meje, prav tako jugoslovanski in italijanski miličniki in cariniki.
Projekt Jesenice, ki je na ogled v ljubljanski galeriji Fotografija, združuje umetniške prakse Romana Uranjka, Tihomirja Pinterja in Tadeja Vaukmana. Privlačna sila pa je naslov samostojne razstave avtorice Maruše Meglič, ki ima obliko projekcije v javnem prostoru, na pročelju knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu.
O The Beatles in Johnu Lennonu obstaja nešteto knjig, a nobena ni takšna kot ta – tako celovita, tako analitična in hkrati tako osebna, saj obravnava morda najbolj zanimivo in skrivnostno osebo v zgodovini rocka. Ob 40. obletnici njegove smrti se je priznana britanska glasbena biografinja in novinarka Lesley-Ann Jones lotila vznemirljivega raziskovanja, kdo je sploh bil John Lennon.
Na spletni strani Muzeja novejše zgodovine Celje je na ogled virtualna razstava, ki prikazuje predmete, ki so zaznamovali karantenski čas nekaterih žensk. Gre za prvo dejanje projekta Ženske stopinjiCE, ki raziskuje sledi žensk, ki so bile navzoče in so delovale v Celju, ter odpira vprašanje ženske vloge nekoč in danes. Koordinatorka projekta je kustosinja, etnologinja in kulturna antropologinja Urška Repar, ki danes v branje priporoča naslednje.
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine. Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Leta 1975 je bil v Kranju ustanovljen Klub ljubiteljev glasbe. Čeprav je na ustanovitev vplivalo tudi dogajanje na zahodu, pa klub ni bil usmerjen proti takratnemu političnemu ali družbenemu sistemu. Osnova je bila glasba. Eden izmed KLG-jevskih aktivistov je bil tudi Gojko Bremec, Boris Bogataj, pa je spremljal klubsko delovanje, čeprav ni bil aktiven član, in kot novinar, tudi tednika Mladine, o njem pisal. Gojko Bremec in Boris Bogataj sta ob 45-i obletnici ustanovitve kluba uredila zbornik o KLG, izdala ga je Layerjeva založba, v njem pa so zbrani spomini nekdanjih KLG-jevcev, gostujočih v klubu in drugih, ki so tako ali drugače povezani z njim.
Alen Steržaj, glasbenik in novinar, član skupine Big Foot Mama, priporoča za bližnje bodoče čase...
Pred premiero dokumentarnega filma Idealna mesta o tem, kako so nastala mesta Oglej, Gradišče ob Soči, Palmanova, Torviscosa in Nova Gorica. Gosta oddaje sta avtor idejne zasnove, režiser in scenarist Amir Muratović in strokovni sodelavec prof. Fedja Košir.
Ob lanski 40. obletnici delovanja svetovno znane in priznane slovenske skupine Laibach je nastala razstava Laibach 4 dekade, ki je na ogled v Trbovljah, rojstnem mestu Laibacha. Razstava v Zasavskem muzeju Trbovlje predstavlja 40-letno zgodovino skupine, sočasno domače in svetovno dogajanje pa tudi izbor najpomembnejših dogodkov in ideologij. Fotografija: Vukašin Šobot / Zasavski muzej Trbovlje
Letošnji mednarodni dan žensk, 8. marec, je po letu epidemije covida-19, ki je spremenila življenje in delo številnih žensk, ki so poleg poklicnih obveznosti nosile tudi glavno breme gospodinjskega dela in šolanja otrok na daljavo, še posebej izpostavil vlogo žensk v tem času. In tej temi je posvečena tudi nova spletna razstava Muzeja novejše zgodovine Celje, na kateri so na ogled predmeti, ki so zaznamovali karantenski čas nekaterih žensk, z naslovom "Biti ženska v času korone."
Jakoba J. Kendo številni poznajo kot prvega Slovenca, ki je prehodil 3.500 kilometrov dolgo Apalaško pot in o tem napisal večkrat nagrajeni roman. Njegovo drugo delo pa je nastalo po prehojeni celotni 1.200 kilometrov dolgi slovenski Transverzali. In pri pisanju obeh je doktorja fantazijske književnosti spremljalo delo avtorja, ki ga priporoča v branje.
Piccolo je avtomobil, ki je bil izdelan med letoma 1906 in 1911 in velja za najstarejši ohranjeni avtomobil na Slovenskem, hkrati pa je tudi eden najstarejših razstavnih predmetov Tehniškega muzeja Slovenije, ki letos praznuje 70-letnico obstoja. Morda ni tako znano, da je bil predhodnik današnjega muzeja leta 1947 odprti Gozdarski, lesni in lovski muzej, 3. aprila 1951 pa je bil uradno ustanovljen Tehniški muzej Slovenije. Že pred okroglo obletnico, ta bo 3. aprila letos, so v muzeju začeli izvajati dogodke, s katerimi se bodo spomnili na zgodovino muzeja. Eden takih je tudi fotografska razstava na Krakovskem nasipu z naslovom Z vami že 70 let: Tehniški muzej Slovenije 1951?2021.
Pazi!park je kulturno-okoljsko društvo, ki ozavešča javnost o pomenu urejenih odprtih prostorv stanovanjskih sosesk. Gosta tokratne epizode sta Urška Krajnc in Luka Vidic, krajinska arhitekta.
Mestne ptice so risoroman Gašperja Krajnca, ki je nedavno izšel pri založbi VigeVageKnjige. Avtor v njem obravnava življenjska vprašanja, ki jih radi potisnemo na dno predala. Recimo: neizpolnjujoče delo, izgube bližnjih in pričakovanja družbe, ki se ne skladajo z osebnimi željami. Odpravili se bomo na literarni sprehod po ljubljanskih ulicah, ki jih najdemo tudi v Krajnčevem risoromanu in tako podoživeli dogajanje, zraven pa opazovali še mestne ptice.
Zaslužni profesor dr. Janez Marušič je napisal znanstveno monografijo O krajini, ustvarjalno varstvo sveta. Iz vidika njene neponovljivosti, je knjiga na slovenskem prostoru edinstvena. Krajina je privlačen in hkrati dvoumen izraz. Takoj nam pričara predstavo o prijetnem pogledu. Za nekatere je krajina tudi način, kako spoznati človeka, občudovati naravo. Gosta oddaje sta krajinska arhitekta dr. Maja Simoneti in dr. Pavle Gantar. Pridruži se jima še filozof dr. Lev Kreft.
Alja Horvat je 24-letna umetnica, ki se je lani znašla na prestižnem Forbesovem seznamu 30 najvplivnejših mladih umetnikov do 30 let. S svojimi unikatnim, boemskim in barvitim slogom zelo uspešno sodeluje z veliko tujimi in domačimi uveljavljenimi imeni. Njene umetnine se pojavljajo na skodelicah kavne znamke Barcaffe, na kreacijah svetovno priznanih modnih znamk (CeliaB, Urban Outfitters, Fila), na stenah newyorških vplivnežev. Z Aljo o Instagramu, ki predstavlja njeno glavno platformo za izražanje, dvomih v ustvarjalnem procesu, odkrivanju lastnega sloga in sporočilu, ki ga s svojo umetnostjo želi pustiti v svetu.
Alja Horvat je 24-letna umetnica, ki se je lani znašla na prestižnem Forbesovem seznamu 30 najvplivnejših mladih umetnikov do 30 let. S svojimi unikatnim, boemskim in barvitim slogom zelo uspešno sodeluje z veliko tujimi in domačimi uveljavljenimi imeni. Njene umetnine se pojavljajo na skodelicah znane kavne znamke Barcaffe na kreacijah svetovno priznanih modnih znamk, na stenah newyorških vplivnežev. Z Aljo o Instagramu, ki predstavlja njeno glavno platformo za izražanje, dvomih v ustvarjalnem procesu, odkrivanju lastnega sloga in sporočilu, ki ga s svojo umetnostjo želi pustiti v svetu.
Kaj mamam ponuja novozgrajen materinski dom v Ljubljani, v katerem z otroki prebivajo le začasno? Materinski dom v Ljubljani je bil nagrajen z nagrado Prešernovega sklada za leto 2021.
Akademskega slikarja in grafika Črtomirja Freliha motiv lisice spremlja že dlje časa. Najprej v grafikah, zadnja leta pa z domiselnimi komentarji tudi v risbah, ki jih likovni umetnik dnevno objavlja na svoji Facebook strani. Lisice, ki so pogoste v basnih, pravljicah in ljudskem izročilu, veljajo za prebrisane, bistre in prilagodljive živali, Frelihove pa tudi za zabavne, ki nam večkrat nastavijo ogledalo. Včasih tudi zelo po bohinjsko in na zelo domiseln način.
Kakšne intervencije v prostor ustvarja kolektiv biroja Svet vmes, ki sta ga ustanovila arhitekta Ana Kreč in Jure Hrovat. Svet vmes analizira zunanje in notranje, pozabljene ali zanemarjene prostore ter opozarja na lepoto in pomen vmesne, dvoumne cone v šolski in javni arhitekturi, ki nikakor ne bi smela biti razumljena kot nekaj odpadnega ali tretjega, temveč kot bistvena identiteta šolskih in javnih objektov.
Neveljaven email naslov