Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Nicolas Mahler
Minca Lorenci v vlogi miši Ishmael
Podrobnosti okrasitve v parku ob Gradaščici.
Žan Koprivnik v vlogi Zajca
Udeležence so na pravo pot usmerjali tudi manjši namigi.
Igralka Damjana Černe v vlogi Navidezne želve.
Strip Nicolasa Mahlerja je prevedla Liza Linde.Foto: Val 202, VigeVageKnjige
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Nicolas Mahler
Minca Lorenci v vlogi miši Ishmael
Podrobnosti okrasitve v parku ob Gradaščici.
Žan Koprivnik v vlogi Zajca
Udeležence so na pravo pot usmerjali tudi manjši namigi.
Igralka Damjana Černe v vlogi Navidezne želve.
Strip Nicolasa Mahlerja je prevedla Liza Linde.Foto: Val 202, VigeVageKnjige
Še do sobote bo v Benetkah filmsko, tam namreč od prejšnje srede poteka 81. mednarodni filmski festival, ki je najstarejši festival te vrste na svetu. Beneški festival, ki je na Lidu zasidran že od leta 1932, je poleg canskega najbolj relevanten za prihajajočo sezono nagrad in naslednjo podelitev oskarjev. Letošnji festival je za razliko od lani, ko je zaradi stavke v Hollywoodu v Benetke pripotovalo precej manj filmskih zvezdnikov kot običajno, obiskalo kar nekaj znanih osebnosti med drugimi tudi George Clooney in Brad Pitt.
Amira Medunjanin je sarajevska pevka in umetnica, ki je prepoznavna predvsem po svojih interpretacijah tradicionalne glasbe jugovzhodne evrope. Še posebej se posveča bosansko-hercegovski glasbeni tradiciji sevdaha.
Na 18. mednarodnem festivalu Platforma sodobnega plesa se bo na različnih prizoriščih v Mariboru do sobote zvrstilo deset plesnih in gibalnih predstav domačih in tujih umetnikov. Tema letošnjega festivala je Polnih 18 ali prehod v polnoletnost.
19. mednarodni plesni festival Front@ v Murski Soboti bo odprl Gran bolero španskega koreografa Jesusa Rubia Gama v izvedbi plesalcev En – Knap Group iz Ljubljane in Zagrebškega plesnega ansambla. Letošnja Front@ bo med 28. in 31. avgustom na različnih prizoriščih v Murski Soboti ponudila 18 plesnih del, dve delavnici in pogovore z gostujočimi umetniki in umetnicami.
V sredo se odpira 81. Beneški filmski festival, najstarejši med največjimi, ki se je začel leta 1932 na terasi hotela Excelsior, kjer se še danes srečujejo cineasti celotnega sveta. Vse do konca druge svetovne vojne se je festival soočal s pestro zgodovino in se je zato moral kasneje vzpostaviti na novo. Danes 81. beneška Mostra predstavlja ozaveščanje in promocijo svetovne kinematografije, en del pa je namenjen tudi restavriranju in ohranjanju za boljše razumevanje njene zgodovine. Med več kot sto filmi v raznih sekcijah, se v glavnem tekmovalnem programu za beneškega leva poteguje 15 režiserjev in 6 režiserk, predsednica žirije pa je francoska igralka Isabelle Huppert. Umetniški direktor in glavni selektor festivala, Alberto Barbera, napoveduje svetovne premiere filmov z neverjetnim razmahom domišljije in vizionarskimi idejami.
Konec sedemdesetih let prejšnjega stoletja se je v Združenih državah in Angliji začela razvijati nova zvrst odrske umetnosti, ki je izvirala iz varietejske umetnosti, kjer so nastopajoči na odru to, kar so v zakulisju, brez pripomočkov ali soigralcev. Njihova komunikacija je neposredna, njihov namen pa občinstvo nasmejati do solz in pri tem dodati kakšno moralno lekcijo. Govorimo o standupu. Sinoči se je na Ljubljanskem gradu začel že 17. Festival slovenske komedije - Panč. Z nastopajočimi in organizatorji smo se pogovarjali o začetkih, izkušnjah in tudi o tem, kaj pomeni standup v našem prostoru.
V četrtek se bo v Ljubljani začel 27. mednarodni festival sodobnih uprizoritvenih umetnosti Mladi levi. Z mednarodnim projektom Skupne krajine bo najprej povabil v naravo ob Koseškem bajerju, preden se bodo zadnji teden avgusta zvrstili dogodki pretežno v Stari mestni elektrarni.
Na Ptuju in v drugih mestih po Sloveniji in čez mejo se začenja eden od največjih in najbolj prepoznavnih mednarodnih pesniških festivalov, že 28. festival Dnevi poezije in vina, ki bo poleg velikih večernih pesniških branj in koncertov, okroglih miz in otroškega programa do 24. avgusta ponudil številne novosti in drobna glasbena, gledališka, filmska in fotografska presenečenja. Začenja pa se tudi jubilejna deseta izdaja festivala FeKK. Mednarodni festival kratkega filma bo v prazničnem razpoloženju predstavil pester program s podnaslovom To ni faza / It’s Not a Phase.
Regija Salzkammergut v Gornji Avstriji, ki je letos skupaj z mestom Bad Ischl tudi evropska prestolnica kulture, je turistično znana predvsem po gorah in seveda jezerih. Največje izmed več kot sedemdesetih je z dolžino 20 kilometrov Attersee. Nekoč zapuščeno območje, na katerem je bilo do hiš ob jezeru mogoče priti le s čolnom, je danes predvsem počitniški cilj za ljubitelje ribolova, kolesarjenja, hribov in seveda jezer, na nakup kakšne vile ob vodi pa lahko pomislijo le najpremožnejši. Konec 19. stoletja je jezero postalo priljubljena letoviška točka za umetnike in vanj se je zaljubil tudi Gustav Klimt. Danes se lahko sprehodite po tematski umetniški poti posvečeni slikarju, v Schörflingu pa je tudi Center Gustava Klimta.
Poletje je čas filmskih festivalov, ko eden ugasne, se že prižge novi, seveda če se le da pod vedrim nebom. V Ljubljani prav te dni poteka festival "Poletje na platnu in med platnicami, podoba poezije", v sodelovanju Slovenske kinoteke in Ljubljane, Unescovega mesta literature. Šest brezplačnih projekcij, skupaj s pogovori na temo poezije in filma, na zelenici letnega kina Slovenske kinoteke na Muzejski ploščadi. V času projekcij je pod Muzejsko ploščadjo odprta tudi festivalska knjigarna z izborom poezije in filmske publicistike.
V Novem mestu bosta med 12. in 17. avgustom vnovič mednarodna delavnica in festival Jazzinty. Letošnja, že 24. izdaja bo izpostavila povezavo med glasbo in plesom, v festivalskem delu pa bo mogoče slišati 11 koncertov. Pestrost kultur ter žanrska fluidnost sta dve glavni vodili Jazzintyja, ki tako že vrsto let skrbi za ustvarjanje trendov in graditev mostov med umetniki in občinstvom.
Poezijo modernejšega časa nam predstavlja zbirka Nova lirika, ki od leta 2006 izhaja pri Mladinski knjigi. Njene novosti so: izbor poljske pesnice Anne Swirszczyinske v knjigi Džingiskan v kopalnici, Pesmi zraka Marka Stranda, enega najpomembnejših ameriških pesnikov 20. stoletja, in zbirka italijanskega pesnika Franca Arminia Prepusti pot drevesom.
Nov film Odrešitev za začetnike je s črnim humorjem obarvana družbena satira slovenske režiserke in scenaristke Sonje Prosenc, ki v središče zgodbe postavlja družinsko okolje. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa si lahko ogledate zvočno instalacijo Kaskade Anamarije Dimovske in Martina Briclja Barage. Vabljeni k poslušanju!
13. festival Glasbe sveta hkrati z novim sestrskim festivalom Zrcala meje prinaša na različna prizorišča v obmejnih mestih Gorica in Nova Gorica barvit preplet različnih umetniških produkcij. Oziramo pa se tudi na Bled, na katerem se začenja 6. Mednarodni festival Kino Bled, ki bo nadaljeval raziskovanje podnebnih sprememb, letos tudi s pozornostjo na alternativnih načinih kmetovanja, nasilju v vseh oblikah in umetni inteligenci. Preverjamo tudi, kje v Sloveniji so te dni filmske projekcije na prostem.
Na ogromni ročno spleteni preprogi se tokrat pogovarjamo s tremi tekstilnimi umetnicami in oblikovalkami iz kolektiva Oloop, ki letos obeležuje 20. obletnico delovanja. Tjaša Bavcon, Katja Burger Kovič in Jasmina Ferček govorijo o tem, kako je ustvarjati z ženskami iz ranljivih skupin, denimo migrantkami, prosilkami za azil in starostnicami, kje in kako shranjujejo ogromne količine tekstilnih izdelkov, ter o pozitivnih fizičnih in duševnih učinkih dela z naravnimi materiali.
71. filmski festival v Pulju se je v četrtek začel s svetovno premiero romantičnega trilerja Svemu dođe kraj (Vse se enkrat konča) Rajka Grlića, v katerem v glavnih vlogah nastopata Živko Anočić in Jelena Đokić. V različne programske kategorije festivala so se uvrstili tudi slovenski filmi. Na ogled bodo koprodukcijski filmi Poslednji heroj, Živi in zdravi ter Mož, ki ni mogel molčati, ter kratka filma Domčani in Zadnji dan pomladi. Petčlanska žirija bo v tekmovalnem programu ocenjevala skupno 22 filmov in izbrala dobitnike 20 zlatih aren.
Letošnji Film pod zvezdami, ki bo v prihodnjih 24 večerih na Ljubljanski grad pripeljal kinematografske vrhunce preteklega leta, pa tudi šest čisto svežih filmov, bo odprl letošnji dobitnik zlate palme za najboljši kratkometražec. Gre za slovensko koprodukcijo hrvaškega režiserja Nebojše Slijepčevića z naslovom Mož, ki ni mogel molčati. Med predpremierami pa si bomo lahko ogledali tudi novi celovečerec Sonje Prosenc Odrešitev za začetnike, ki je pred slabim mesecem doživel premiero na prestižnem newyorškem festivalu Tribeca.
V Cukrarni v Ljubljani želijo z novim programskim projektom sočasnih samostojnih, a hkrati povezanih razstav obiskovalce spodbuditi k sprehajanju skozi vse ravni stavbe. Tak pristop vodi v bolj večplastno izkušnjo, galerija pa se aktivira kot celota. Tokrat se predstavljajo Šejla Kamerić s Popolno tenzijo, Adrian Paci z Valovi in pogledi ter Tobias Putrih z Redom sladkosti.
Na Mestnem trgu v Ljubljani se bo pričela poletna različica mednarodnega festivala animiranega filma Animateka. Festival sicer poteka vsako leto prvi teden decembra, tridnevna poletna edicija pa bo potekala v duhu praznovanja 20. jubileja, s projekcijami pa bodo opozarjali tudi na položaj žensk v filmski industriji. Obiskovalci si bodo lahko ogledali selekcijo najboljših animiranih del zadnjih 20. let festivala in jagodni izbor filmov, ki so jih ustvarile tuje in domače režiserke.
V Zgodovinskem atriju ljubljanske Mestne hiše je na ogled razstava Gledališče Möderndorfer, ki je nastala kot nadaljevanje istoimenske zelo obsežne monografije, v kateri se Vinko Moderndorfer posveča 106 uprizoritvam, ki jih je režijsko zasnoval v dobrih štirih desetletjih. Gre za potujočo razstavo 46 fotografij, ki je že gostovala v različnih gledališčih po Sloveniji, tudi v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
V Ljubljani bo še do sredine julija na ogled posebna fotografska razstava, ki z najnovejšo tehnologijo reliefnega tiska, z zvočnim opisom in z obširnim opisom v brajici slepim in slabovidnim omogoča posebno doživetje 11 fotografskih umetnin, hkrati pa videčim s pomočjo simulacijskih očal omogoča, da svet okoli sebe, s tem pa tudi fotografije, vidijo tako, kot jih vidijo ljudje z različnimi okvarami vida: od glavkoma do diabetične retinopatije, sive mrene in drugih. Taka simulacija lahko pomaga razumeti izzive, s katerimi se soočajo ljudje z okvaro vida. Zvočno razglednico z razstave pošljemo v Kulturnicah s pomočjo enega izmed avtorjev in obiskovalca, ki ne vidi že od rojstva.
