Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odogovorov? Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico po ljubljanskih ulicah.
Nicolas Mahler je avstrijski stripar, ki je gostoval v Ljubljani. Po predlogi njegovega risoromana so organizirali lov na zaklad
Kaj imajo skupnega zajec, čigar svak je zidar, miš Ishmael, katere radost leži v dolgovezenju, Nori klobučar, čigar zanos so uganke in Navidezna želva, ki ima več vprašanj kot odgovorov. Tako je zapisano na notranji strani platnice risoromana Alica v Sussexu, ki združuje dve literarni deli Lewisa Carrolla, Alico v čudežni deželi, in roman Hansa Carla Artmanna, Frankenstein v Sussexu. Priredil ju je dunajski stripar Nicolas Mahler. Njegove minimalistične ilustracije lahko prepoznamo po dolgih nosovih ter likih brez oči in ust. Kljub temu, da njegova bibliografija obsega več kot 50 naslovov, je Alica v Sussexu njegovo prvo v slovenščino prevedeno delo. Izdali so ga pri založbi VigeVageKnjige, kjer so se tudi odločili, da tiskovno konferenco o knjižni predstavitvi nadomestijo z orientacijskim lovom na Alico. Sodelovalo je več skupin, ki so si z zemljevidom v roki ogledale interaktivne namige delov stripa v izvedbi dramskih igralcev, ki so se prelevili v literarne like iz stripa.
"Vsak od nas nosi v sebi eno tako Alico in zakaj ne bi dali ljudem možnosti, da tudi oni odkrijejo svojo notranjo Alico skozi te like in srečanja z njimi, to iskanje. Mesto na tak način začutijo drugače, tako kot v stripu Alica drugače začuti resničnost okoli sebe. Zakaj jim ne bi dali možnosti, da Mahlerjevo delo spoznajo interaktivno in vključeno v samo zgodbo?" – Anja Golob, glavna in odgovorna urednica ter prevajalka založbe VigeVageKnjige
Če se je Alica s sanjarjenjem o zanimivih likih ali z dejansko udeležbo raziskovanja podzemlja oddaljila od dolgočasne resničnosti vsakdanjega življenja, je tudi Nicolas Mahler z ustvarjanjem stripov in risoromanov sam sebe oddaljil od socialnega življenja, šolskih sestankov in starševskih pogovorov, ki se jih v določenem trenutku preprosto ni želel udeležiti. Risal je, ker je želel, da mine čas in izbral ter izbiral svobodo. Dokončno ni izbral niti svojega ciljnega občinstva.
"Moja literarna dela so za vsakega in hkrati za nikogar. Ko spoznam ljudi, ki so kupili moje knjige, so to 12-letniki in tudi 70-letniki. To mi veliko pomeni. Ne želim narediti skrivnostne in nedokončane zgodbe, želim, da jo je zmožen prebrati vsak. Res je, da je kdo tudi ne bo razumel, a jo lahko kljub temu prebere. Skrivnost ni v tem, da bi bila zgodba težko berljiva, ampak v smislu, ki je v njenem ozadju. Sporočilnost mora biti odprta, pot, na kakšen način prebrati zgodbo, pa mora biti dostopna vsem. V mojem primeru to deluje, saj vidim, da lahko moje zgodbe berejo 10-letniki in imajo o njej pogosto bolj zanimiva mnenja kot starejši ljudje, ki lahko strip z lahkoto preberejo, a njegovega pravega pomena ne prepoznajo. Tudi to, da je strip brez smisla, je del zabave." – Nicolas Mahler, filmski režiser in stripar, ki je leta 2010 na nemškem govornem območju dobil nagrado za najboljši strip
“Največji kiparski fenomen” je vzdevek, ki ga je sloviti Auguste Rodin nadel najznamenitejšemu hrvaškemu kiparju Ivanu Meštroviću. Njegov izjemni kiparski opus je med sodobniki njegovega časa brez primere, saj so njegova dela zapisana v kolektivni spomin kar treh nekdanjih skupnih držav, svoj pečat pa je pustil tudi po vsej Evropi in v New Yorku. Razstava ''Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu'' bo v Galeriji Cankarjevega doma na ogled do 20. maja. ''Kako bi se arhitekturo lahko delalo drugače?'' je eno od osrednjih vprašanj dvodnevnega mednarodnega srečanja Future Architecture v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje - MAO v Ljubljani. radioCona je platforma, ki uporablja prostor radijske frekvence v umetniškem kontekstu. FM frekvence razume kot javni prostor in ga raziskuje prek različnih perspektiv in posredovanj; skozi umetniška dela, publikacije, oddajanje in razstave. Deseta obletnica delovanja platforme radioCona razpira desetletno prizadevanje pri oranju ledine in taljenju ledu frekvenčnega prostora, ki tako postaja dostopnejši produkciji sodobne umetnosti in ponuja publiki možnost senzibiliziranja za poslušanje kompleksnejših zvočnih del.
Nove knjižne izdaje domačih in tujih avtorjev KUDa Sodobnost: novi roman enega najbolj prevajanih slovenskih avtorjev Evalda Flisarja z naslovom Zbiralec sanj; Štefan Vevar je avtor prevoda z nemško književno nagrado ovenčanega romana Kruzo Lutza Seilerja; Groznovilca in divja zima Jane Bauer in Caroline Thaw, Kraljična/Pošast priznanega slovenskega otroškega avtorja Slavka Pregla, Zgodbe iz Urugvaja. Prostori odsevov – razstava Paole Korošec bo v Bežigrajski galeriji 2 na ogled do 28. marca.
Premieri: - ''Moč usode'' Giuseppeja Verdija v režiji Piera Francesca Maestrinija v mariborski Operi - ''Strašni starši'' Jeana Cocteauja v režiji Alena Jelena v Mestnem gledališču ljubljanskem
Znate na izust našteti pet slovenskih pisateljic, dramatičark, pesnic? Kaj pa pisateljev dramatikov in pesnikov? Če vam gre zlahka drugo, pri prvem pa se zatika, to morda niti ni stvar vaše načitanosti. Pač pa pomanjkljivost našega šolskega in vzgojnega sistema, družbe kot celote, ki vztraja pri moški dominaciji na številnih, tudi na literarnem področju. Kar je krivično tako do moških kot žensk.
Premiera Mozartovega Don Juana v režiji Diega de Bree v ljubljanski Operi appointMENT - razstava glasbenih plakatov v galeriji Dobra vaga v Ljubljani je uvodni dogodek 4. festivala MENT Ljubljana
Nova lirika:: Abdulah Sidran ''Zakaj tonejo Benetke''; Vladimír Holan ''Zid kot avtoportret''; Mario Benedetti ''Drugo nebo'' ter roman Toona Tellegena ''Čriček in temačni občutek'' - nove izdaje založbe Mladinska knjiga Filmi: ''Burden'' v Aksiomini seriji v Kinu Šiška, ''Retrospektiva: Filmi po izboru Siegfrieda Kracauerja/Ob izidu Filmske čitanke'' in ''Režiserji v dialogu: Novi hrvaški kratki'' v Slovenski Kinoteki
Premiera komedije ''Samomorilec'' Nikolaja Robertoviča Erdmana in Nebojše Pop Tasićav režiji Ivane Djilas v SNG Drama Maribor Krstna uprizoritev priredbe''Visoška kronika'' po romanu Ivana Tavčarja v režiji Jerneja Lorencija v SNG Drama Ljubljana 29. filmski festival v Trstu
''Ta nesrečni rod'' – prva slovenska uprizoritev trilogije večkrat nagrajene britanske dramatičarke, režiserke in scenaristke Zinnie Harris v prevodu Tine Mahkota in režiji Ivane Djilas bo nocoj premierno na ogled na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega. Na sprehod ob Ljubljanici pa popelje na novo odprta fotografska razstava fotoreporterja Bojana Velikonje, ki je na ogled v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani. V pokrajinskem muzeju Koper so sinoči odprli razstavo Živa krajina Krasa, ki je povzetek čezmejnega projekta iz leta 2015. V njem so sodelovale ustanove in posamezniki iz Slovenije in Italije, vodila pa ga je Univerza na Primorskem. Razstavo, ki je potujočega značaja, so si že ogledali na drugi strani meje.
Bežigrajska galerija 1 v Ljubljani začenja leto z razstavo slikarskih del Milene Gregorčič z naslovom Linije prostora. Razstava Godibodi: Ujeti trenutki v Peterokotnem stolpu na Ljubljanskem gradu, ki je plod enega vidnejših ustvarjalcev na področju glasbene fotografije v Sloveniji Bojana Stepančiča, je uvertura 11. festivala sodobne avtorske in etno glasbe Godibodi. Stripovska razstava Manuele Fior In Miha Ha: Nenavadna srečanja je del 13. mednarodnega natečaja Živel strip! Živela animacija!, ki je skupni projekt italijanskega združenja Vivacomix in revije Stripburger iz Ljubljane. Razstava, ki jo bodo v Galeriji Kresija v Ljubljani odprli danes ob 19.00, napoveduje letošnji 10. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri.
Hegel oziroma njegova estetika bo rdeča nit v Moderni galeriji v Ljubljani. Tam se bo jutri ob 18-ih začela mednarodna filozofska konferenca v organizaciji mednarodnega heglovskega združenja Aufhebung. V ptujskem mestnem gledališču nocoj pripravljajo peto premiero sezone. Skupaj z Zavodom Margarete Schwarzwald in Cankarjevim domom na oder postavljajo mladinsko detektivko iCankar.
Mlada koroška vizualna umetnica Katja Felle je bila po študiju slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani lani sprejeta na magistrski študij na Inštitut za umetnost v kontekstu Univerze v Berlinu. Tam nadaljuje z izobraževanjem in ustvarjanjem. Svoja nova umetniška dela bo predstavila na razstavah v Ljubljani in Novi Gorici. V Ljubljani bo odprtje njene razstave danes ob 17.00 v Ulični galeriji na Vegovi, kjer se bo predstavila v okviru cikla ''Pazi, sveža grafika!'', ki so ga zasnovali v Mednarodnem grafičnem likovnem centru. Razstava ''Posodobi gobelin'' bo na ogled do 5. februarja. Razstavo ''Katja Felle: Segmenti lomljive realnosti 2'' pa si lahko v Mestni galeriji Nova Gorica ogledate od 12. januarja do 2. februarja.
Prijateljstvo in sobivanje, selitve, potovanja in pustolovščine, lepote narave, pasji in drugi živalski prijatelji, igra, akcije, magija, zabava in romantika so teme zgodb novih izdaj založbe Mladinska knjiga, ki so namenjene tako mladim bralcem kot odraslim. V različnih zbirkah so izšle knjige: ''Šnofijeva druščina 3'' avtorjev Boštjana Gorenca in Mateja De Cecca, ''Pasji mož'' Dava Pilkeya, ''Bron in Sončnica'' Caa Wenxuana, ''Rozi in Musa'' Michaela De Cocka, ''Magične živali'' in ''Kamen modrosti'' J.K. Rowling, ''Zima zima bela'' Maureen Johnson, Lauren Myracle in Johna Greena ter ''Mišburger'' Davida Walliamsa.
Nika Oblak in Primož Novak sta v 15 letih skupnega delovanja raziskovala sodobno družbo pod vplivom medijev in kapitala ter njeno vizualno in lingvistično strukturo. Ob obletnici sta svoja dela zbrala v Mariboru. Na razstavi v UGM Studiu in MMC Kibla se do 13. januarja predstavljata z več kot petnajstimi projekti. Mnogi izmed njih so v Sloveniji predstavljeni prvič, saj avtorja delujeta predvsem v mednarodnem okolju. Ljudje iz Maribora je naslov zbirke kratke proze Toneta Partljiča, ki se je po svojem leta 2014 izdanem romanu Sebastjan in most z literarno besedo spet poklonil svojemu mestu Maribor. Izšla je pri založbi Beletrina. Če je v romanu ob intimni zgodbi inženirja Sebastjana Partljič popisal dramatične dogodke prve svetovne vojne, vezane na štajersko središče, se je v tokratnih zgodbah osredotočil na številne posameznike Maribora, med katerimi najdemo tako znana kot neznana imena. Partljič tako v zbirki nadaljuje svoj renome odličnega literarnega kronista Maribora.
Letos smo zaznamovali tudi 70 let Sekcije za umetnostno zgodovino, predhodnice Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU, kjer so ob Plečnikovem letu izdali tudi monografijo o Plečniku Damjana Prelovška. Prav France Stele je bil nekoč naš vodilni raziskovalec Plečnika, tako kot je danes dr. Damjan Prelovšek, pravi predstojnica umetnostnozgodovinskega inštituta dr. Barbara Murovec, s katero smo se pogovarjali o naši umetnostni dediščini pa tudi o tem, kateri dogodek bi izpostavila v letu 2017.
V Narodnem muzeju Slovenije so slovesno odprli najnovejši del stalne arheološke razstave Železnodobne zgodbe s stičišča svetov. Razstava je časovno umeščena med zgodbe iz starejše prazgodovine in zgodbe iz rimske dobe. Čeprav v srednjeevropski arheologiji velja, da prazgodovina obsega tudi železno dobo, so razstavo zasnovali ločeno od časa kamene, bakrene in bronaste dobe, saj izjemno, obsežno in kakovostno železnodobno arheološko gradivo z ozemlja Slovenije brez dvoma zasluži posebno obravnavo. Ob 125. obletnici rojstva Hermana Potočnika Noordunga, raketnega inženirja in pionirja aeronavtike in kozmonavtike, se koncept kozmifikacije umetnosti in kulturalizacije vesolja nadaljuje v konzorciju treh skupin (zavodov Ljudmila in Projekt Atol ter centra Delak) v novem prostoru Osmo/za v Ljubljani.
Intermedijski umetnik Boštjan Čadež nov avtorski projekt z naslovom PD4 predstavlja v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani. Jutri, 21. decembra, bo 4. Noč kratkih filmov. Na pobudo Slovenskega filmskega centra bodo v sedemnajstih dvoranah Art kino mreže po Sloveniji na ogled kratki filmi. Osrednji dogodek bo v Slovenski kinoteki. Noči kratkih filmov se pridružuje tudi naša televizija. Izbrani kratki filmi bodo na sporedu jutri ob 23. 50 na 2. programu TV Slovenija.
''Stanko Kristl, arhitekt, humanost in prostor'' je naslov razstave, ki jo nocoj odpirajo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO. Razstava nadaljuje serijo monografskih razstav, ki predstavljajo najpomembnejše arhitekte in oblikovalce 20.stoletja v Sloveniji. Gre za prvo celovito predstavitev enega najvidnejših predstavnikov slovenske arhitekture. Slovenska kinoteka je v letu 2017 v različnih zbirkah izdala pet publikacij. To so: ''Filmska čitanka'' Siegfrieda Kracauerja, knjiga ''Jacques Tati'' Michela Chiona, zbornik ''25 let po Jugoslaviji: vidiki pojma postjugoslovanski film'', knjiga ''Dialogi s Filipom'' Filipa Robarja Dorina in Nerine T. Kocjančič ter zbornik ''Filmska ustvarjalnost Jožeta Babiča''.
V Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani bodo premierno uprizorili predstavo ''Pošasti'' avtorice Simone Hamer v režiji Vita Tauferja.Letošnja Grumova nagrajenka Simona Hamer je navdih za dramsko besedilo našla v antiutopiji Williama Goldinga Gospodar muh in jo reinterpretirala skozi konformizem. Četrta premiera letošnje sezone v Gledališču Koper bo premiera otroške gledališke predstave ''Brundagrrrrom!''. Zgodbo o drugačnosti in pogumu je režiral Jaka Ivanc. Mladi likovni ustvarjalci svoja dela predstavljajo na drugem delu razstave Kreativnost mladih, ki bo v Pretorski palači v Kopru na ogled do 7. januarja.
Neveljaven email naslov