Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pregon tihotapke z živim srebrom, Marine Melhiorce

29.09.2020

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene. Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731. Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.

V Idriji so s predstavo obudili resnični sodni proces proti tihotapki in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca, doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.

Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.

Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki točki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.


Pregon tihotapke z živim srebrom, Marine Melhiorce

29.09.2020

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene. Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731. Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.

V Idriji so s predstavo obudili resnični sodni proces proti tihotapki in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca, doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.

Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.

Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki točki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.


03.02.2016

Ob 170. obletnici prihoda dr. Franceta Prešerna v Kranj & MENT 2016

Gorenjski muzej ter Zavod za kulturo in šport sta v Kranjski hiši v Kranju pripravila razstavo Ob 170. obletnici prihoda doktorja Franceta Prešerna v Kranj, kjer je zadnja leta živel in ustvarjal pesnik. Dokumentarna razstava sega v leto 1846 in pripoveduje tudi zgodbo o Kranju takratnega časa. V Ljubljani pa se začenja festival MENT Ljubljana 2016


02.02.2016

Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici v Ljubljani Nove knjižne izdaje Slovenske Matice: France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.


02.02.2016

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva prof. dr. Marje Boršnik

Jubilejna razstava ob 110. obletnici rojstva literarne zgodovinarke prof. dr. Marje Boršnik in predstavitev knjige ''Marja Boršnik, prva dama slovenske slavistike'' v Slovanski knjižnici nove knjižne izdaje Slovenske Matice: Mitja Saje - Zgodovina Kitajske; France Bernik - Od književnosti do likovne umetnosti in glasbe; Iztok Simoniti - Deus vult: o vrednotah kristjanov.


27.01.2016

Prenovljena Narodna galerija

Leta 1896 so slavnostno odprli palačo, v kateri je danes Narodna galerija v Ljubljani. Po 120-ih letih bo nocoj slavnostno odprtje prenovljene Narodne galerije in nove stalne zbirke. Z razstavao Foto album se v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani predstavlja Igor Škafar.


20.01.2016

Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015

''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.


20.01.2016

Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015

''Zgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015'' je naslov nove knjige dr. Janka Prunka, ki predstavlja sintezo antropološkozgodovinskega razvoja zahodne civilizacije, z izvirnim zastavljanjem vprašanj ter izjemnim znanstvenim horizontom avtorja. Razstava Jacoba Appelbauma ''SAMIZDATA: Dokaz zarote (SAMIZDATA: Evidence of Conspiracy)'' do 19. februarja predstavlja nekatere izmed žvižgačev v projektnem prostoru Aksioma v Ljubljani.


14.01.2016

Kelti s smaragdnih gora in Literodrom

Kdo so bili ljudje, ki so zadnja stoletja pred našim štetjem živeli na območju današnje Slovenije? Na to dobite odgovor na gostujoči razstavi, ki je prišla k nam iz Arheološkega muzeja v Zugliu in stoji v Narodnem muzeju na Metelkovi. Popelje nas v hriboviti svet predalpskega in alpskega sveta italijanskega Veneta, Karnije, Furlanije, avstrijske Koroške, Posočja in Krasa v obdobju, ko so ga dosegli keltski bojevniki in konjeniki. Zgodbe nekaterih, ki so kot begunci odšli iz svojih držav v tem stoletju pa lahko slišite na mednarodnem festivalu za literaturo v razvoju. Tema festivala na katerem bo sodelovalo 15 gostov bodo migracijski prostori na nemškem govornem območju.


13.01.2016

Brundibar & Medvedi in medvedki

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.


13.01.2016

Brundibar & Medvedi in medvedki

V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma bo ob 18.00 premiera svetovno uveljavljene otroške opere ''Brundibar''. Uprizoritev je nastala v produkciji Glasbene matice Ljubljana, Cankarjevega doma, Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Akademije za glasbo Ljubljana. Razstavo ilustracij ''Medvedi in medvedki'' si lahko od danes do do 11. februarja ogledate v ljubljanski galeriji Kresija.


12.01.2016

Mini opere študentov in Picasso

V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


12.01.2016

Mini opere študentov in Picasso

V podhodu Ajdovščina sredi Ljubljane, v Galeriji Kos so predstavili razstavo z naslovom Suite Vollard, ki obsega 73 grafičnih listov, 75 plakatov in 20 keramičnih del iz umetnosti Pabla Picassa. Študenti skladatelji Akademije za glasbo in študenti libretisti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo bodo predstavili šest izvirnih 15 minutnih mini oper pri katerih sodelujejo tudi študenti Akademije za likovno umetnost in oblikovanje.


08.01.2016

Jubilejni izdaji & nova razstava

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. Češke marionete je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


08.01.2016

Monografiji o Marku Munihu & Češke marionete

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


08.01.2016

Monografiji o Marku Munihu & Češke marionete

''Sotočje življenja in glasbe'' in ''Moje izrazno sredstvo so roke'' sta monografiji, ki predstavljata bogato življenjsko in glasbeno pot dirigenta Marka Muniha. Obe knjigi sta izšli pri založbi Didakta ob življenjskem jubileju dirigenta. Jutri, 9. januarja, bo namreč dopolnil 80 let. ''Češke marionete'' je naslov razstave, ki je s sodelovanjem gledališč Mini teatra iz Slovenije in Buchty a loutky s Češke nastala v okviru mednarodnega evropskega projekta Puppet Nomad Academy IV. Obsežno razstavo, ki bo na ogled od 10. januarja do 30. januarja v Mini teatru na ljubljanskem gradu, je skupaj s kolegi pripravil Marek Bečka, režiser, ustanovitelj gledališča Buchty a loutky in predstojnik oddelka za lutkarstvo in nove gledališke forme na gledališki fakulteti DAMU v Pragi.


07.01.2016

Fotografije in zbornik

O razpravi ob izidu zbornika "Max Weber in Znanost kot poklic" in o retrospektivni fotografski razstavi Zore Plešnar "Fotografije:1970 - 2012" v ljubljanski Bežigrajski galeriji 2.


05.01.2016

Med filmom in videom

''Med filmom in videom '' je naslov prvega letošnjega dogodka nanizanke Kino integral, ki sta ga zasnovala Zavod SCCA - Ljubljana in Slovenska Kinoteka. Začel se bo ob 19.00 v Slovenski kinoteki s projekcijami in pogovorom.


30.12.2015

Welcome the Future

Fotografska razstava Welcome the Future (Dobrodošla prihodnost) Matjaža Krivica v mariborskem Kibla portalu.


28.12.2015

Matjaž Berger - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu

Premiera plesno-gledališke predstave v režiji Matjaža Bergerja in produkciji novomeškega Anton Podbevšek teatra - Čas je otrok, ki se s kamenčki igra: otrok na prestolu. Še do 27. januarja 2016 bo trajala prenova in selitev stalne zbirke Narodne galerije, kjer sicer še vedno zbirajo sredstva za dokončen odkup slike Jožefa Petkovška Perice ob Ljubljanici.


25.12.2015

Kulturnice 25. 12. 2015

Nocoj ob 21.30 si lahko na I. programu Televizije Slovenija premierno ogledate dokumentarni film Matija Vertovec, veliki um slovenskega naroda; posnet je bil po scenariju Mateje Rosa in Maruše Prelesnik Zdešar ter v režiji Marka Naberšnika.


24.12.2015

Vladimir Lamut - 100 let

''Vladimir Lamut - 100 let'' je naslov likovne razstave, ki je do 3. septembra 2016 na ogled v Jakčevem domu v Novem mestu. Pregledna spominska razstava Dolenjskega muzeja je poklon umetniku, ki je s svojo likovno ustvarjalnostjo še posebej zaznamoval široko porečje Krke in reko samo, s katero je bil vseskozi nerazdružno in usodno povezan. Tri novosti zbirke Moderni klasiki Mladinske knjige: ''Laurus'' – knjiga o življenju zdravilca Arsenija prihaja izpod peresa Jevgenija Vodolazkina in sodi med najodmevnejše ruske romane zadnjih let, ''Mario Vargas Llosa – Prikriti junak'' je naslov zadnjega dela perujskega nobelovca, ''Dnevi zavrženosti'' je prvi prevod dela italijanske pisateljice z vzdevkom Elena Ferrante, ki svojo identiteto uspešno skriva že več kot dvajset let.


Stran 66 od 119
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov