Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Pregon tihotapke z živim srebrom, Marine Melhiorce

29.09.2020

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene. Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731. Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.

V Idriji so s predstavo obudili resnični sodni proces proti tihotapki in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca, doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.

Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.

Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki točki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.


Pregon tihotapke z živim srebrom, Marine Melhiorce

29.09.2020

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene. Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731. Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki toki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.

V Idriji so s predstavo obudili resnični sodni proces proti tihotapki in prvi poimensko znani prekupčevalki z idrijsko čipko

Idrija leta 1730. Rudnik živega srebra je bil v vzponu, na Idrijci še niso stale zidane, pač pa lesene klavže, mesto je imelo pranger. O magazinu in gledališču še ni bilo sledu, stali sta cerkvi svete trojice in svete Barbare ter grad Gewerkenegg. Ta je bil namenjen upravi rudnika, za skladiščenje živega srebra in hrane, takrat pa se je v njem odvijal odmeven kazenski proces proti tihotapski tolpi z živim srebrom. Med obsojenci je bila tudi Marina Melhiorca, doma iz Šebrelj na Cerkljanskem, ženska, ki je tožnikom, sodnikom in biričem na procesu precej mešala štrene.

Del življenja, ne le tihotapke z živim srebrom, pač pa tudi za zdaj najstarejše poimensko znane prekupčevalke s čipkami z Idrijsko-Cerkljanskega, je iz arhivov obudila zgodovinarka in slovenistka, višja kustosinja Mestnega muzeja Idrija, Marija Terpin Mlinar. Manjšo opombo o tihotapki Marini Melhiorci je najprej zasledila v knjigi Zgodovina Idrije Mihaela Arka iz leta 1931. Del arhiva o sodnih zapiskih kazenskega procesa je našla v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, v idrijski enoti. V Štajerskem deželnem arhivu v Gradcu pa večino fasciklov s procesa proti tatovom in tihotapcem, ki je na idrijskem gradu potekal v letih od 1729 do 1731.

Zapisi o idrijskem sodnem procesu proti tihotapski tolpi z živim srebrom se na neki točki končajo in tako iz njih ne izvemo, kakšna je bila dokončna usoda tihotapke Marine Melhiorce. Čeprav velik del njenega življenja ostaja neznan, pa je del tega zdaj zaživel v predstavi z naslovom Ne bojim se ne hudiča, ne biriča. Dramsko besedilo zanjo, ki temelji na resničnih dogodkih, je napisala zdaj žal že pokojna Alenka Bole Vrabec in pred leti zgodbo o Melhiorci predstavila tudi igralki Metki Pavšič. Ta je sprejela izziv v ponekod pretresljivem in tudi zaradi narečja, v katerega ga je priredila Marica Brezavšček, zelo zahtevnem besedilu.


30.10.2015

Knjige, koncert, razstava

Knjižne novosti založbe Amalietti: Tanja Mencin - Čarodejka; Almira Prinčič Marušič - V vrtincih časov; Bogdan K. Meško: Vedski jezik in izvor slovenščin 50-letnica Ljutomerskega okteta – slavnostni koncert z gostom Slovenskim oktetom Razstava fotografij Sunčana Stone-a v Ulični galeriji v Ljubljani


28.10.2015

Šiška Deluxe

Šiška Deluxe – premiera filma scenarista in režiserja komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška v Ljubljani Premiera senzorialne predstave Merlin v režiji Barbare Pie Jenič – koprodukcija gledališča Senzorium in Lutkovnega gledališča Ljubljana Simpozij ob 650-letnici ustanovitve Novega mesta in predstavitev zbornika z naslovom Novo mesto 1965?2015


27.10.2015

Svetovni dan avdiovizualne dediščine

27. 10.: Svetovni dan avdiovizualne dediščine Ana Čigon: Ana na postaji, video-uprizoritev v Projektni pisarni Zavoda za sodobno umetnost Šiška Deluxe: premiera komedije Jana Cvitkoviča v Kinu Šiška


23.10.2015

Muzej v gibanju & Literatura

Muzej v gibanju - mednarodna razstava v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu Knjižne novosti Cankarjeve založbe: Jože Horvat – Domorodje; Tommi Kinnunen – Križišče štirih poti; Francisco Goldman – Notranji krog - Kronika Mexico Cityja; Ernst Haffner – Krvni bratje.


21.10.2015

Božanski Rafael

Monografija ''Božanski Rafael'' strokovnjaka za italijansko renesanso Claudia Strinattija je po monografijah Leonardo in Michelangelo tretja unikatna knjižna mojstrovina, ki jo je v sodelovanju z italijansko založbo Scripta Maneant v slovenskem prevodu izdala založba Mladinska knjiga. Projekt umetnice Mojce Marije Pungerčar ''Socialna obleka – Socialdress'' se nadaljuje z novo razstavo "Socialdress - Mala pregledna razstava" v Galeriji Alkatraz v AKC-ju Metelkova mesto v Ljubljani. V Kinodvoru v Ljubljani bo premiera ameriškega filma ''Našel sem Felo Kutija'' v režiji Alexa Gibneya


20.10.2015

Mesec oblikovanja 2015

V prostorih nekdanje tiskarne Mladinske knjige na Dunajski cesti 123 se bo danes ob 20-ih začel Mesec oblikovanja, letos že trinajsti po vrsti, ki ima tudi svoje mesto oblikovanja. Leto 2015 pa je razglašeno za leto jezikoslovca akademika Jožeta Toporišiča. Toporišičeva sinova Andrej in Tomaž sta se odločila, da vso očetovo zapuščino predata Rokopisni zbirki Narodne in univerzitetne knjižnice NUK.


16.10.2015

Rokova modrina

Krstna uprizoritev igre ''Rokova modrina'' avtorja Boštjana Videmška v režiji Matjaža Pograjca v Slovenskem mladinskem gledališču v Ljubljani 14. Festival mlade literature Urška v Slovenj Gradcu Razstava ''Stoletje in pol fotografskih pogledov na Novo mesto'' v Jakčevem domu Dolenjskega muzeja v Novem mestu


15.10.2015

Borštnikovo srečanje

Danes se začenja 50. festival Borštnikovo srečanje, ki je skozi desetletja postal ena od mariborskih osrednjih kulturnih znamenitosti. Festival slovenskega jazza, letos že 11-ič, bo odprla fotografska razstava z utrinki lanskega jazzovskega dogajanja. Kako osrečiti druge proti njihovi volji, je tema novega romana Dese Muck Odred, ki je njen tretji za odrasle.


14.10.2015

Polja rdečega maka

''Polja rdečega maka'' je naslov potujoče skupinske fotografske razstave, ki bo v Ljubljani od 14. oktobra do 15. novembra premierno na ogled v Prvem preddverju Cankarjevega doma. Razstava je premiera mednarodnega projekta, posvečenega sodobnemu pogledu na prvo svetovno vojno, ki povezuje partnerje iz Madžarske, Poljske, Slovaške in Slovenije. Slovenijo zastopa Galerija Photon. Slovensko narodno gledališče v Novi Gorici: premiera krstne uprizoritve predstave Krvava gora. Delo se ob stoti obletnici začetka soške fronte spominja znamenitih bojev iz prve svetovne vojne, ki so usodno zaznamovali primorske kraje in ljudi. Tekst je prispeval Gregor Brazel, predstavo je režiral Matjaž Pograjc. V Mestnem muzeju Krško je na ogled gostujoča razstava ''Neviodunum- rimsko mesto ob reki Savi'', ki so jo prvič predstavili v Posavskem muzeju Brežice v letu 2013. Z razstavo o rimskem municipiju oziroma mestu Neviodunum, ki je stalo na bližnjem Drnovem pri Krškem, v tem muzeju prvič predstavljajo arheološko gradivo enega pomembnejših območnih rimskodobnih najdišč.


09.10.2015

Monografija & Razstava

V Galeriji Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost v Kranju bodo drevi predstavili obsežno monografijo ''Stalna zbirka slovenske umetnosti 20. in 21. stoletja Galerije Prešernovih nagrajencev za likovno umetnost Kranj''. V Umetnostni galeriji Maribor bodo nocoj odprli pregledno razstavo del fotografa in grafika Ivana Dvoršaka, vodilnega člana Foto kluba Maribor in Mariborskega kroga, ki je s svojimi fotografijami in grafičnim oblikovanjem pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski likovni prostor


08.10.2015

Dve premieri

O dveh premierah v prestolnici : Orfej v peklu v operi in Peer Gynt v Mestnem gledališču.


07.10.2015

MFRU-KIBLIX 2015 & 3. Stripolisfest

V evropskem letu svetlobe in svetilnosti, ki umetelno naznanja vsesplošni izhod iz temačnosti modernosti, se omenjeni problematiki v Mariboru od danes do petka, 9. oktobra, priključuje tudi mednarodni festival MFRU-KIBLIX 2015 – k luči, k svežemu zraku, k umetnosti. Znova združena mednarodna festivalska platforma dogajanje predstavlja v KIBLA Portalu, v Valvasorjevi ulici 40, v Mariboru. Tam bodo danes ob 19.00 odprli razstavo in festivalsko platformo MFRU-KIBLIX 2015, ki jo znova sooblikujeta dva festivala: Mednarodni festival računalniških umetnosti in Kiblix, s sloganom Lift ME up!. V Ljubljani bo od danes pa do sobote na različnih prizoriščih potekal 3. festival stripa Stripolisfest. Festivalsko druženje se bo začelo drevi ob 20-ih v galeriji Društva likovnih umetnikov na Bregu, kjer se bo predstavil gost revije Stripburger, ene od soorganizatork letošnjega Stripolisfesta: to bo v Španiji živeči Francoz Olaf Ladousse, ki bo odprtje pospremil z glasbenim performansom.


06.10.2015

FEMF

Festival evropskega in mediteranskega filma (FEMF) je letni pregled evropske avdiovizualne produkcije, ki vsako leto predstavi produkcijo celovečernih igranih in animiranih filmov. Na letošnjem 6. Festivalu evropskega in mediteranskega filma v Piranu bo od 6. do 10. oktobra prikazanih kar 31 filmov v 6-ih sekcijah.


05.10.2014

16. Zlata paličica in 21. Mesto žensk

Danes se začenjata 16. festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica in 21. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk, ki se mu posveča tudi aktualni Časopis za kritiko znanosti. V Ulični galeriji na Vegovi 4 v Ljubljani si lahko ogledate razstavo Tatiane Kocmur in Eve Mlinar, ki je nastala v sodelovanju z Mestom žensk in Bienalom neodvisnih.


02.10.2015

Kulturnice

Rossinijev ''Seviljski brivec'' v režiji Piera Francesca Maestrinija premierno odpira novo sezono v mariborski Operi 15. Festival srednjeveške in renesančne glasbe v Ljubljani Premiera komedije ''Micka'' avtorja Roka Vilčnika (po motivih Županove Micke A. T. Linharta) in v režiji Simona Šerbinka v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani Premiera predstave za otroke ''Pekarna Mišmaš'' avtorice Svetlane Makarovič v režiji Jureta Novaka v Slovenskem ljudskem gledališču Celje


01.10.2014

Kulturnice

Miki Muster: od 1. do 31. 10. pregledna razstava v MSUM; premiera mono-opere Dnevnik Ane Frank v SNG Opera in balet Ljubljana; odprtje Slovenskega salona ulične fotografije v mariborskem Fotografskem muzeju.


30.09.2015

Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj

Kranj bo več kot mesec dni v znamenju Mednarodnega festivala likovnih umetnosti, na katerem se v mestu in okolici predstavlja 160 avtorjev iz 17-ih držav. Tema letošnjega festivala je Sodobna pokrajina. Na Malem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana bodo premierno uprizorili Mojco Pokrajculjo v režiji Eke Vogelnik; režiserka je skupaj z asistentom režije Branetom Vižintinom in dramaturgom Blažem Lukanom ter svojo hčerko, glasbeno ustvarjalko Brino Vogelnik, to vsem znano zgodbo temeljito premislila in nekoliko priredila.


29.09.2015

Kulturnice 29.9.2015

Odprtje razstave Femicomix, predstavitev knjige Somnabulism in premiera dokumentarnega filma Strah ostane


25.09.2015

Praznovanja, Demokracija, Evropa, Alibi

''Praznovanja'' so tema letošnjih 25-ih Dnevov evropske kulturne dediščine, ki so se danes začeli v vseh mestih, včlanjenih v Združenje zgodovinskih mest Slovenije. Do 3. oktobra se bo v različnih mestih in krajih zvrstilo 400 dogodkov – bogat program snovne in nesnovne ter tudi naravne dediščine. ''Demokracija'' in '''Evropa'' sta uvodni premieri nove sezone Drame Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana. VMali Drami bo danes premiera prve slovenske uprizoritve drame Demokracija! Nobelovega nagrajenca Josifa Brodskega v režiji Matjaža Zupančiča. Na velikem odru pa bo jutri premiera krstne uprizoritve komedije ''Evropa'' Vinka Möderndorferja v režiji Renate Vidič. Möderndorferjeva drama Evropa, ki je bila leta 2014 nagrajena z Grumovo nagrado za najboljše slovensko dramsko besedilo, nosi podnaslov ''drama s sporočilom, hudo blasfemična farsa, poetična burleska, težka evropska môra in še marsikaj''. Na Tinjski gori v Slovenski Bistrici se danes začenja prvi mednarodni krimi in noir književni festival Alibi. Na njem bo do nedelje ustvarjalo pet piscev, njihove zgodbe pa bodo v nedeljo predstavili obiskovalcem.


Stran 70 od 121
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov