Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
Narobe obrnjen pisoar na podstavku, performans hoje v ravni črti, instalacija iz odpadnih materialov in slika, polita z barvo. Pa antični tempelj, renesančna freska, baročni kip in realistični portret. Kateri produkti človekovega kreativnega uma nosijo umetniško vrednost in kdo o tem odloča? Obstaja jasna in trdna meja med umetnostjo in obrtjo ali po drugi strani med umetnostjo in provokacijo? Je nek predmet, ki prestopi galerijski prag, samodejno umetniško delo? Lahko umetna inteligenca ustvarja umetnost?
Piran je znova filmsko prizorišče. V teh dneh snemajo mladinski film Tartinijev ključ v režiji Vincija Voguea Anžlovarja. Zgodba je nastala po knjižni predlogi Romana Kukoviča, ki jo recenzije opisujejo kot "Ko Poletje v školjki sreča DaVincijevo šifro". V mladinski kriminalki, kjer se dogodki zapletajo v kotičkih obmorskega starega mesta, se srečujeta dobro in zlo, socialna neenakost, obenem pa se med junaki tkejo trdne vezi prijateljstva, sodelovanja ter prvih ljubezni.
Če sanjarite o francoskem rogljičku in kavi ter ob tem dodate še film, se je treba odpraviti na Azurno obalo. Jutranjo razglednico s svetovno znanega filmskega festivala v Cannesu je poslala Nina Zagoričnik.
Docent doktor Igor Žunkovič poučuje na oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja z dramatiko, kulturno zgodovino in sodobno literarno teorijo. Je avtor knjige Evolucija in literatura ter prevajalec knjig Kako se literatura igra z možgani Paula Armstronga in O izvoru zgodb Briana Boyda. Kljub širokemu opusu in zanimanju pa se rad vedno znova vrača k izbranemu klasiku, ki vam ga tokrat priporoča v branje. Igor Žunkovič, ki se raziskovalno veliko ukvarja z deli Gregorja Strniše, v branje priporoča njegovo dramo Driada.
Nina Zagoričnik neposredno ob otvoritvi slovenskega pavilijona na 18. beneškem arhitekturnem bienalu.
Največji in najprestižnejši med festivali bo letos za en dan krajši, a še vedno z istim številom devetnajstih filmov v glavnem tekmovalnem programu. Kot se za gostiteljico spodobi, ima Francija največ filmov in koprodukcij v vseh programih festivala, med njimi pa ni niti enega iz Rusije ali Ukrajine. Razlog je znan, ni pa znano, zakaj se selektorji tudi letos niso odločili za poslane slovenske filme.
Nad Novo Gorico ob slovenko-italijanski meji so leta 1978 postavili napis iz kamnov NAŠ TITO, ki vse od takrat sproža polemike. Kamne so večkrat premikali, napis uničili ali spremenili. Tako je na pobočju Sabotina že pisalo NAŠ MIR, SLO, celo NAŠ FIDO.
Gradbišča so prostori, kjer za ograjo skupaj sobivajo ljudje različnih profilov: gradbeni delavci, projektanti, investitorji, vodje gradbišč in mnogi drugi. Delajo v vseh letnih časih na vročem soncu, snegu ali v deževnem vremenu. Ali sploh še kje obstaja kakšno mesto brez gradbišč? Najbrž ne, pravi arhitektka Maruša Zorec, ki s svojim timom sodelavcev spremlja potek dela na šestih različnih gradbiščih po Sloveniji. Vsako od njih nosi zgodbo že od prej, pri vseh primerih gre za prenovo in ne za novo gradnjo objektov.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Miha Čelar, scenarist in režiser filma v branje priporoča knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj.
V Kinodvoru bo nocoj premiera dokumentarnega filma IZGINJANJE. Avtorica Andrina Mračnikar, koroška režiserka in scenaristka v filmu raziskuje, zakaj slovenski jezik in slovenska kultura čedalje bolj izginjata iz vsakdanjega življenja v njeni južnokoroški domovini. "Vsi moji dokumentarni filmi so politični in pripovedujejo o uporu, čeprav je izhodišče vedno osebno", pravi režiserka.
Knjižno priporočilo posreduje predsednica društva Šolski ekovrtovi in doktorica okoljskih znanosti na področju kmetijstva Anamarija Slabe.
Popularni galerijski prostori in muzeji iz leta v leto privabljajo več obiskovalcev, tudi v tržaškem muzeju Revoltella, v katerem so pravkar odprli razstavo Homage Miroju. Veliko zanimanje je za Rembrandtove grafike v Narodni galeriji, največje presenečenje pa je bila v hipu razprodana razstava nizozemskega slikarja Jana Vermeerja v amsterdamskem Rijksmuseumu. V dveh dneh so prodali 450.000 vstopnic. Gre pri tem za prestiž ali dobro organiziran kulturni turizem in koga danes nagovarjajo Miro, Rembrandt ali Vermeer?
Filmski režiser Peter Bratuša, avtor uspešnic Gajin svet 1 in Gajin svet 2 je tik pred prvo klapo snemanja novih petih epizod slovenske igrane TV serije Življenja Tomaža Kajzerja, ki smo jo gledali natanko pred desetimi leti. Scenarij sta tudi tokrat skupaj napisala filmski tandem Špela Levičnik Oblak in Peter Bratuša in če bo šlo vse kot po maslu, pravi Bratuša, bomo prvo zgodbo doživeli v začetku januarja prihodnje leto.
Konec šestdesetih let je skupina umetnikov na vesoljsko odpravo na Luno, Apollo 12, pretihotapila majhen keramičen kolut s šestimi miniaturnimi slikami, ki so ga poimenovali Moon Museum. V bližnji prihodnosti, pa bo na Luno odpotoval večji in bolj dovršen predmet, artefakt človeštva v obliki časovne kapsule, miniaturni muzej MoonArk. Polet je bil predviden za prihodnji četrtek, 4. maja, a je pri testiranju rakete, na kateri bo naložen MoonArk, prišlo do zapleta in tako je polet preložen, nov datum še ni znan. Sicer pa so v tovoru, ki ga bo MoonArk ponesel na Luno, umetniška dela, poezija, risbe, različni jeziki, vzorci planktona in cvetnega prahu. Med 250-imi umetniki, znanstveniki in oblikovalci dragocenega tovora sta tudi Slovenca, likovna umetnica in znanstvenik. Teja Krašek je slikarka, ki se ukvarja z nanoartom, mikroskopskimi slikami, ki združujejo znanost in umetnost, Janko Jelenc pa je diplomiran inženir fizike, član skupine petih, ki se na Inštitutu Jožefa Štefana ukvarjajo s sintezo in karakterizacijo nanodelcev, predvsem anorganskih. In kaj priporočata v branje Teja Krašek in Janko Jelenc?
Po 23 letih si v Ljubljani lahko v Narodni galeriji ogledamo Rembrandtove grafike. Razstava, ki združuje 43 Rembrandtovih grafik, dve njegovi matrici ter 14 umetnin njegovih sodobnikov, ki jim je bil stari mojster za vzor, je rezultat sodelovanja z Muzejem Rembrandtova hiša iz Amsterdama, ki hrani njegov skoraj celoten opus.
Tin Vodopivec je eden od pionirjev stand-up scene in najbolj mednarodno uveljavljen komik pri nas. Zadnje čase intenzivno sledi svojemu celovečernemu filmskemu prvencu Nekaj sladkega, romantični komediji, ki v jo v prihodnjih mesecih čaka vznemirljiva festivalska pot.
Knjiga Osebne krajine arhitekta Roberta Potokarja zajema fotografije ujetih trenutkov prostora in časa, večinoma posnete s telefonom. Knjiga je zbirka fotografij različnih arhitekturnih krajin, ki so pritegnile arhitektovo pozorno oko, izmojstreno skozi štiridesetletno profesionalno kariero. Avtor jih je posnel v obdobju od leta 2016 do septembra 2022 v različnih življenjskih prostorih. Fotografije so razdeljene na devet sklopov oz. krajin. Prve po vrsti so naravne krajine, sledijo spominske, nato urbane, cestne, gradbiščne, morske, posebej piranske, umetnostne in na koncu osebne krajine. Vsak sklop uvede dvostranska barvna stran z uvodnim besedilom, ki na kratko zaobjame bistvo.
Dokumentarni film ima vedno neko moč, da nagovori in spodbudi k razmišljanju, pravi scenarist in režiser Miha Čelar, avtor novega dokumentarnega filma Konoplja osvobaja. Konoplja se mu zdi zanimiva kot družbeni fenomen, saj po večdesetletnem prizadevanju civilne družbe, da bi sprejeli konopljine zdravilne učinke, zdaj v bliskovito razvijajočo se industrijo konoplje vstopata politika in kapital. Film s humornimi šalami glasbenika in rokenrol filozofa Ramba Amadeusa prikaže zgodbe aktivistov iz različnih delov sveta, od Amerike, Srbije, Španije do Švice, v ospredju pa je zgodba Janka Pirca, lastnika družbe Konoplja osvobaja, ki je po obsodbi zaradi vzgoje in uporabe osmih sadik, s katerimi je želel pomagati bolnemu sinu in ženi, prvi v Sloveniji dosegel oprostilno sodbo na vrhovnem sodišču. Premiera filma bo v četrtek ob 19.00 v Kinu Brežice, dan zatem pa film Konoplja osvobaja prihaja na redni spored v Kinodvor v Ljubljani.
V knjigi najdemo poglobljen prikaz kariere najbolj slavne še delujoče rokovske skupine na svetu. Avtorica je novinarka iz Londona.
V današnjem knjižnem priporočilu o novi predstavi Društva ustvarjalcev in raziskovalcev sodobnih scenskih umetnosti Vie Negative. Premiera predstave z naslovom 'Ne me silit, da povem, kaj mislim' bo v Stari mestni elektrarni v Ljubljani in je povezana s knjigo, ki jo v branje priporoča soavtor Bojan Jablanovec.
Neveljaven email naslov