Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
Začenja se 23. Festival slovenskega filma, ki bo letos potekal v Ljubljani. Kakšen je program in kako na domačo filmsko produkcijo vpliva korona obdobje?
Foto: Katja Goljat, Matjaž Rušt
Na 23. Festivalu slovenskega filma bosta na ogled samo dva igrana celovečerna filma iz nacionalnega programa in oba sta distribucijo doživela že lani
Festival slovenskega filma se bo z enomesečno zamudo začel nocoj v Kinu Komuna z dvema začetnima filmoma: dokumentarnim Neločljivi režiserja Marka Naberšnika ter s filmom Antigona - kako si upamo v režiji Janija Severja, zasnovan po motivih Žižkove filozofske drame o Sofoklejevi Antigoni.
"Kljub zastoju v produkciji najnovejših, predvsem celovečernih igranih filmov festivalski program vsekakor predstavlja vpogled v domačo filmsko ustvarjalnost in pomeni praznik slovenskega filma." – Jelka Stergel, direktorica festivala slovenskega filma
Festival bo letos potekal v hibridni obliki: v Kinu Komuna bomo gledali tekmovalne filme, pregledni in spremljevalni program pa bosta dostopna le na spletni platformi, ki je vzpostavljena v sodelovanju z RTV Slovenija.
Posebnost festivala, kjer se bo za uradne nagrade vesna potegovalo 51 filmov, je še Koronaprogram: filmi, posneti v dolgih dnevih karantene.
Strokovni del festivala bo potekal v klubskih dvoranah Hotela Slon in bo živo potekal tudi prek festivalske Facebook strani. Osrednja tema je slovenski film v post pandemskem času. Festival bo izpeljan v skladu z ukrepi in priporočili za preprečevanje širjenja okužb s koronavirusom.
23. Festival slovenskega filma se bo slovesno končal v nedeljo zvečer s podelitvijo nagrad vesna ter Badjurovo nagrado za življenjsko delo, ki jo bo prejel Konrad Koni Steinbacher, utemeljitelj avtorskega animiranega filma pri nas.
"Filmi, ki bi se letos morali dokončati, se niso zato, ker SFC že vse leto ne more izplačevati svojih obveznosti, čaka na soglasje vlade." – Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra
Kaj prinaša najstarejši in najbolj relevanten festival med največjimi na svetu?
Prinaša tudi pet nagrajenih plesnih predstav domačih in tujih ustvarjalcev.
V krajinskem parku Polhograjski dolomiti je že osmo poletje zapored odprla vrata Hiša na hribu. Gre za umetniški projekt pod idejnim vodstvom Zvonke Simčič, ki povezuje sodobno umetniško produkcijo s prostori tradicije, podeželskega ter kulturne in naravne dediščine. Damijan Kracina pa je z razstavo 0.22 galerijo Društva likovnih umetnikov Ljubljana spremenil v nekakšen kabinet čudes, poln malih skulptur, skic, risb v prostoru, spominov, nenavadnih oblik – najdemo jih na tleh, visijo v prostoru, v okenskih nišah …
Namig za poletne dejavnosti podaja Hana Čeferin, kuratorka Galerije Fotografija in urednica nove revije za sodobno umetnost ETC, ki jo je izdal istoimenski zavod za kulturno dejavnost. V prvi številki revije, izhajala bo enkrat na leto, je predstavljenih 19 mladih umetnikov iz Slovenije in tujine. Revija predstavlja sodobno umetnost od Balkana do Baltika. Njen namen je tudi promocija slovenskih umetniških projektov v tem prostoru.
Z matematičarko, gozdarko in lovko Marijo Jakopin o izginjanju avtohtone vrste jelk zaradi neurij, posledici monokulturnega bukovega gozda in pomenu izobraževanja o gozdu že v osnovnih šolah.
Črnomaljski grajski atrij in staro mestno jedro Črnomlja avgusta vsako leto gostita Festival dobre glasbe, smeha, kulture, športa in kulinarike. Na odru se znajdejo številni priznani gosti, ki na različne načine razvedrijo poletne večere. Začenja pa se tudi Kranj Foto Fest, ki bo mesto za en mesec spremenil v navdihujoče prizorišče. Srečali se bodo vsi, ki bodo želel deliti svoje izkušnje o fotografiji in s fotografijo.
Slovenska umetnica in gledališka ustvarjalka, dramaturginja in režiserka Lea Kukovičič skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive in odkriva nova znanja. Njen novi avtorski projekt, ki nastaja, je gibanje za reševanje moških iz patriarhata – Zadnji Hamlet. Lea Kukovičič je letos tudi članica nove tričlanske kuratorske ekipe 25. mednarodnega festivala Mladi levi. Kaj pa so njeni poletni namigi?
Palme nenehno sprožajo razne razprave. Povsod, kjer jih sadimo, spremenijo tradicionalno okolje in ker niso najbolje prilagojene na naše podnebje, povzročajo razne težave.
Mednarodni festival Mladi levi, ki se začne v petek, je eden najopaznejših letnih dogodkov zavoda Bunker, ki vsak konec poletja v Ljubljano pripelje najaktualnejše odrske ustvarjalce z vseh koncev sveta.
V prestolnici se danes začenja osmi FeKK - Festival kratkega filma. V dvanajstih sekcijah bo do 20. avgusta predstavil več kot 160 kratkih filmov iz 35 različnih držav. Festivalski program – tako filmski kot spremljevalni - ima letos naslov Skrivno življenje.
Na prvi pogled se zdijo digitalne tehnologije in čarovništvo na dveh bregovih, a temu ni tako. Na spletu novo hibridno čarovništvo spaja astrologijo, newage duhovnost in še marsikaj. Posebej kvir in žensko-identificiranim čarovnicam je skupna želja, da pretresejo ustaljen sistem in svobodno raziskujejo svojo identiteto.
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Pianistični koncert Ivana Skrta, diplomanta slovitega konservatorija Čajkovski v Moskvi
Neveljaven email naslov