Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«.
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.
Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.
Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je »največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca«.
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič. Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik. Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Letos mineva 150 let od rojstva Frana Saleškega Finžgarja, duhovnika in pisatelja, ki mu je bilo najbolj pomembno, ne glede na oblast, postaviti se na stran preprostega človeka
"Dne 8. februarja se je Prešeren poslovil od trpljenja polnega življenja, na današnji dan 9. februarja sem pa jaz, njegov daljni sorodnik in rojak, prijokal na svet."
Tako je za svoj 84. rojstni dan poslušalce Radia Slovenija nagovoril Fran Saleški Finžgar, duhovnik in pisatelj, ki je pravil, da je "največja umetnost pisati za ljudstvo tako, da uživa tudi inteligenca".
Fran Saleški Finžgar pa ni s Prešernom povezan le sorodstveno, pač pa tudi po tem, da je zaslužen za odkup Prešernove hiše in to, da je ta postala muzej, po katerem nas je popeljala muzejska vodnica Petra Kržan. Tako kot Prešernova rojstna hiša je v občini Žirovnica tudi Finžgarjeva, v kateri so se dogodile mnoge zgodbe, pozneje zapisane, kot sta Tudi pajčevina bi me držala ali pa Miklavžev nožič.
Dolenčevo kajžo je že kot maturitetno nalogo obdelal etnolog doktor Janez Bogataj, Finžgarjev pranečak, ki je svojega prastrica klical stric Jur. Spominja se še pogodb, ki jih je stric dobil iz Amerike, ko je potekal dogovor, da bi po njegovem romanu Pod svobodnim soncem posneli film. To pa se ni zgodilo in čeprav se pisatelj v zgodovino ni zapisal s filmom, pa se je kot slovenski klasik.
Kot pravi literarni zgodovinar doktor Miran Hladnik, je slovenskih klasikov, ki imajo svoj celotni opus v zbirki Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev, nekje okoli 40 in med njimi so le trije katoliški duhovniki. To kaže na to, da je imel Finžgar v tem segmentu klasikov posebno mesto. Med slovenskimi katoliškimi pisatelji je bil najboljši.
Nova Gorica in Gorica do 6. decembra gosti 14. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint, tokrat na temo »De.fragmentacija«. Na oder SLG Celje jutri premierno stopa Pika Nogavička. Aida pa danes premierno prihaja na oder mariborske opere.
Nova Gorica in Gorica do 6. decembra gosti 14. mednarodni festival novomedijske umetnosti Pixxelpoint, tokrat na temo »De.fragmentacija«. Na oder SLG Celje jutri premierno stopa Pika Nogavička. Aida pa danes premierno prihaja na oder mariborske opere.
Festival Minifest 2013 se začenja s premiero predstave Roberto Zucco, v Mestnem gledališu Ljubljana bo premiera Othella, v muzeju MAO pa se obeta razstava "Arhitektura 19. stoletja na Slovenskem."
Bogastvo podob Slovenije, razpršeno po po številnih zasebnih zbirkah, nam zdaj celovito odstira nova knjiga dr. Ivana Stoparja Slikovite podobe Slovenije. Tudi o razstavi Myconnect v Galetriji Kapelica.
Obiskali smo lutkovno predstavo Moj dežnik je lahko balon v Lutkovnem gledališču Ljubljana, v Mariboru preverili kaj prinaša 12. Festival Drugajanja in zaključili s Festivalom tranzitornih umetnosti Sonica.
Živela evolucija je razstava v Prirodoslovenm muzeju o evoluciji življenja. V Centru urbane kulture Kinu Šiška pa gosti razstavo KUŠ poslednja vžigalica, avtorji so morali na papirček velik približno 0,00166m2 narisati razlago zadnje vžigalice.
Kakšno družbeno vlogo in pomen ima arhitektura? Kateri so njeni potenciali, da postane vitalno družbeno in komunikacijskjo orodje? Kakšno odgovornost nosi pri tem arhitekst? O tem bodo razpravljali na 31. mednarodni arhitekturni konferenci Piranski dnevi arhitekture. Letošnja tema je "Etika arhitekture". Razstava Fragile je na ogled na Ptuju. Dogodki festivala v Stični, fillmskih festivalov pa v Mariboru in Ljubljani.
Razstava Pirta, farca, fidinja v galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov je v življenje obudila in ilustrirala folklorne pripovedke iz Bovškega. Novejše pripovedi slovenskih avtorjev pa so izšle pri Cankarjevi založbi med njimi tudi Umetne muhe in druge laži Andreja Lupinca ter Pod srečno zvezdo Sebastijana Preglja.
Ns letošnjem 29.slovenskem knjižnem sejmu sto razstavljalcev predstavlja 1500 novih knjig. Osrednje nagrade so na torkovem slavnostnem odprtju podelili Jožetu Zupanu, Jasminu B.Frelihu in Ani Jasmini Oseban.Častni gost sejma je Partick Ness. Ameriški pisatelj, ki živi in ustvarja v Veliki Britaniji, je velik podpornik knjižnic, med drugim tudi veliko predava o predsodkih v literaturi in 'primernosti' kake literature za najstnike oz. mlade odrasle, kot jim raje pravi. "Srečanje" pa je naslov slovenske praizvedbe drame hrvaške avtorice Nine Mitrović v SNG Nova Gorica. V družinski zgodbi očeta in sina igrata Bine Matoh in Blaž Valič.
Kdo je bil Fran Miklošič smo v anketi spraševali naključno mimoidoče na Miklošičevi ulici. Od velikega slovenskega jezikoslovca pa k velikemu pesniku. Ali je Prešeren še "in"? Da bi postal, tudi med mladimi, želijo ustvarjalci predstave Prosto po Prešernu. Šli pa smo tudi v kino. V Kinodvor prihaja film Halimina pot.
Kaj danes početi s filozofijo? Kdo jo še potrebuje? Anketa: študentje Filozofske fakultete v Ljubljani. V oddaji smo predstavili tudi novosti Študentske založbe. Sogovornika: Miha Stopar in Alojz Ihan. Opozorili pa smo tudi na zaključek 24. Liffa.
Kaj je ostalo od lanskih protestov? Če ne drugega letaki, plakati, granitne kocke, kaj še? Na to odgovarja razstava Obrazi vstaje v Fotografskem muzeju v Mariboru. Alkohol je pozabljen, delirija ni več, kar je bilo je zdaj tema knjig, pravi glasbenik in posatelj Aleksander Cepuš, ki se je podpisal pod novi deli: Seks, rock in alkohol ter Once upon a time. Pa tudi na Liffe nismo pozabili.
Podelili so Murkove nagrade za izjemne entološke znanstvene in raziskovalne dosežke.
Komični balet v dveh dejanjih "Navihanka" je prva baletna premiera SNG Maribor Opera in balet. Ptujsko Mestno gledališče kot sedmo letošnjo premiero na oder postavlja predstavo "Vedno te ima nekdo rad", katere avtorica je Romana Ercegović. Različne filmske zgodbe pa predstavlja 24. LIFFe.
O tem kako superjunaka Martina Krpana približati mulcem, ki jih zanimata samo internet in mobitel. O posebnem joncertu ob 50. letnici tretje programa, programa Ars, ter o romanu Poljub za orkester. Kronika Liffa sodi zraven.
O novi monografiji "Francesco Robba". Razstavi in letošnjem mednarodni festival umetnosti, znanosti in tehnologije MFRU - KIBLIX. O 24. LIFFe-u.
Bili smo na vaji nove gledališke predstave mladih Glejevih rezidentov z naslovom Četrtek. Nastala je po predlogi Fragmentov ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa.
Neveljaven email naslov