Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Tokrat imamo za vas tehnološko priporočilo. Naša Odbita do bita je v peti sezoni gostila zanimive sogovornike, ki priporočajo tudi kakšno odbito poletno priporočilo. Jaka Kranjc je sicer sodelavec društva Ekologi brez meja, pa tudi računalniški inženir. Če ste razmišljali, da bi spremenili videz svojega brskalnika ali če sploh ne veste, kako se lahko tega lotite, bo tokratno priporočilo za vas.
Here (Tukaj), prelomni risoroman, je Richard McGuire, ilustrator in sodelavec revije New Yorker, napisal že leta 2014. Sedem let pozneje je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame pri založbi VigeVageKnjige izšel v slovenščini. Ustvarjalec animiranih filmov in ustanovitelj post-punkovske skupine Liquid Liquid je idejo o oknih, ki pripovedujejo zgodbo, dobil od prijatelja. Ta mu je predstavil, kako delujejo Microsoft Windowsi in zdelo se mu je, da lahko enak koncept prenese tudi v fizično knjigo. Odpravili se bomo na sprehod med indijanska ljudstva, ki so nekoč bivala točno na tem istem mestu, prav tako je v soseski bival Benjamin Franklin. Kako se lahko ob pomoči enega samega romana sprehodimo skozi več časovnih kapsul?
V repertoar sezone 2021/2022 so uvrstili 12 premiernih uprizoritev; pet na Velikem odru, štiri na Mali sceni in tri avtorske projekte igralcev.
Nina Zagoričnik z beneške Mostre v dialogu s kritikom Simonom Popokom.
S filmskim kritikom in umetniškim direktorjem ljubljanskega festivala Liffe Simonom Popkom o filmih, novih avtorjih, presežkih, o rdeči niti festivala in še o čem.
Hiša na hribu 2021 na sv. Marjeti nad Žlebami je osrednja razstava projekta V naročju kulturne in naravne dediščine, ki povezuje kulturno in naravno dediščino s sodobno umetnostjo. Na prehodu poletja v jesen so do 19. septembra na treh lokacijah sredi Polhograjskega hribovja na ogled dela več kot več kot 70 sodobnih umetnikov in umetnic iz desetih različnih držav.
Nina Zagoričnik se oglaša z beneške Mostre z gostom, ki je bil v najmlajši žiriji na svetu.
Nina Zagoričnik se oglaša s komentarjem z beneške Mostre.
18. festival Pranger se v Rogaški Slatini nadaljuje s kritiškimi razpravami ob izbrani poeziji, danes zvečer pa bodo podelili tudi Stritarjevo nagrado za mladega in obetavnega kritika ali kritičarko. Vse festivalske dogodke srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev lahko letos spremljamo tudi po spletnih portalih festivala Pranger (YouTube in Facebook). Za poletni čas pa nam je vodja in soustanoviteljica festivala Pranger – juristka, nemcistka, mednarodno priznana prevajalka - Urška P. Černe izbrala dve priporočili. Foto: Festival Pranger
Muzikal Wir sind das Volk – ein Musical aus Deutschland - je nov projekt skupine Laibach, ki temelji na besedilih Heinerja Müllerja in bo slovensko premiero doživel danes, 2. septembra, v Kinu Šiška v Ljubljani.
Na otoku Lido, v Beneški laguni se svečano odpira 78. Beneški filmski festival, ki bo vse do 11. septembra razgrnil najnovejše filme svetovne kinematografije. Tako kot lani, bo tudi letos vrstni red sedežev in vse ostalo odrejal covid 19., razen seveda filmov. V različnih sekcijah jih bodo zavrteli okoli sto, samo 19 pa se jih poteguje za beneškega zlatega leva.
V Mariboru se bo začel festival Platforma sodobnega plesa, ki že 15. leto zapored sooblikuje slovenski in mednarodni prostor sodobne umetnosti in sodobnega plesa. Letošnji mednarodni festival odpira temo, ki je v teh časih zelo aktualna: Sobivanje. V Čedadu poteka že 30. Mittelfest. Eredi - dediči / dedinje je tema jubilejnega festival gledališča, plesa in glasbe, ki bo do 5. septembra obiskovalcem na ogled ponudil 31 umetniških projektov: Letos sodelujejo ustvarjalci iz 13-tih držav, med njimi so tradicionalno tudi Slovenci.
Ljubljana in Rogaška Slatina bosta od 31. avgusta do 4. septembra znova prizorišči festivala Pranger – srečanja pesnikov, kritikov in prevajalcev poezije. V središču ostajajo kritiške razprave ob devetih izbranih pesniških zbirkah. 18. festival Pranger pa bodo tradicionalno začeli s t.i. konceptualno debato. Naslov letošnje je Poezija & sveto.
Kreativnost, zagnanost, skrb za kulturno dediščino in mladost so pridevniki, ki jih zlahka pripišemo članom Društva za mladinski razvoj Idrija 2020. Eden od njih je tudi Matevž Šlabnik zgodovinar, navdušenec nad dediščino.
Na Vodnikovi domačiji bo v petek in soboto 5. festival angažiranega pisanja, ki že tradicionalno povezuje pogovore o literaturi, obravnava družbene razlike in vzpostavlja alternative. Droben festival z velikim sporočilom odpira prostor za izmenjavo mnenj in prepleta razne glasove, njegova gonilna sila pa so mladi.
Pred kratkim smo pri nas dobili prvo publikacijo o netopirjih v stavbah kulturne dediščine Slovenije. Soavtor te je biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore. Pri nas živi 30 vrst netopirjev in te živali predstavljajo tretjino naših domorodnih vrst sesalcev, 23 vrst netopirjev pa je zvestih prebivalcev gradov in cerkva. In kakšno je poletno priporočilo Primoža Presetnika? Biolog in strokovnjak za varstvo netopirjev Primož Presetnik iz Centra za kartografijo favne in flore torej priporoča večerno opazovanje netopirjev, kjerkoli.
17. mednarodni filmski festival Kino Otok bo v Izoli med 25. in 29. avgustom predstavil svež izbor filmskega in spremljevalnega programa. V različnih sekcijah bo prikazal več kot 30 celovečernih avtorskih filmov in več kot 100 kratkih filmov z različnih koncev sveta.
Eden najbolj prepoznavnih pesniških festivalov v tem delu Evrope bo od jutri pa vse do sobote navduševal s poezijo, pesniškimi srečanji in pokušinami vin obiskovalce v štirinajstih krajih po Sloveniji, v Varaždinu na Hrvaškem in v avstrijski Potrni. Festival se bo začel v Ljubljani s pesniškimi branji, prevajalskim projektom in srečanjem direktorjev evropskih literarnih festivalov, zatem pa se bo pesniška karavana selila v druge kraje po Sloveniji in se za več dni ustavila na Ptuju. Slovesno odprtje festivala bo v četrtek, ko bo nemški pesnik Durs Grünbein, avtor tokratnega Odprtega pisma Evropi, javno prebral svoj poziv Evropejcem pred obiskovalci. Častna gosta festivala bosta češki pesnik Petr Borkovec in portugalska pesnica Ana Luísa Amaral.
Neveljaven email naslov