Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
''Tavajoči'' je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava ''Učenje in pozabljanje'' je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana.
Razstavi del Igorja Banfija in Jožeta Baršija
foto: Radio Maribor/Kibela Maribor
Tavajoči je naslov samostojne razstave slikarja Igorja Banfija v razstavišču mariborske KiBele. Slike, ki so del cikla Horizonti, so odraz njegovega občutenja prekmurske pokrajine.
Simbolno sporočilo vseh slik, najnovejših in tudi tistih, nastalih pred leti, je skupno: človek, ki potuje, tava po prekmurski pokrajini.
''V glavnem se pojavlja vedno neki človek, ki tava. Tavajoči človek, ki nekaj išče v enem nedefiniranem prostoru, neki pokrajini, ali na vodi, na hribu ali skorajda že v abstraktni pokrajini. In v bistvu nekaj išče, zato tava in nekaj išče,'' pojasnjuje Igor Banfi.
Slikar Igor Banfi že leta deluje kot samozaposleni v kulturi, živi in ustvarja v domači Murski Soboti in Ljubljani, v Mariboru pa bodo njegova najnovejša dela na ogled do prvih dni v aprilu.
Zavzeto razmišljanje o na videz enostavnih, celo samoumevnih stvareh je značilno za arhitekta, kiparja in pedagoga Jožeta Baršija, ki s svojim delom širi meje razumevanja umetniškega dela. Njegova razstava Učenje in pozabljanje je na ogled v Mestni galeriji Ljubljana. Gre za prvo večjo samostojno predstavitev tega arhitekta, kiparja in pedagoga po letu 2013, postavitev je vpogled v njegovo najnovejše umetniško ustvarjanje.
Jože Barši se v zadnjih letih vse bolj ukvarja z vprašanji predstavitve človekove misli kot umetniškega objekta in kako tako delo gledati, brati in o njem razmišljati. To kaže tudi zasnova razstave, v katero so vključene njegove risbe, zvezki, knjižne, stenske in prostorske intervencije, objekti in dokumentacija njegovega osebnega arhiva, pravi kustosinja Barbara Sterle Vurnik.
"Tudi sama razstava je koncipirana kot pot skozi miselni proces. Srečujemo se tudi z logiko in ritmom branja knjig. Knjige so zelo pomembne pri njegovem delu. Ko stopamo po razstavi, začutimo ritem branja, listanje med besedili po knjigi. Sledimo neki logiki predahov med besedami listanja strani, vpliva besedila ali črk na percepcijo gledalca."
Razstava Jožeta Baršija Učenje in pozabljanje je v Mestni galeriji Ljubljana na ogled do 11. aprila. Med spremljevalnimi dogodki pa so vodstvi – ta in prihodnji četrtek – in petkove ustvarjalne delavnice Don Kihotov telefon. Podrobne informacije najdete na spletni strani Mestne galerije Ljubljana.
Profesor doktor Boris Kryštufek je muzejski svetnik in vodja Kustodiata za vretenčarje v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, ki ga na Valu 202 običajno gostimo, ko govorimo o naravoslovnih zbirkah, biodiverziteti, malih sesalcih in drugih zooloških temah. Danes pa nam pove, kaj rad bere in priporoča v branje.
Iniciativa kolektiva Avtomatik delovišče je kot apel za bolj premišljeno ravnanje z okoljem ustvarila PARKirno MESTO, zeleno oazo sredi Ukmarjevega trga v Kopru. Gosta: arhitekt Erik Juriševič in krajinska arhitektka Mateja Filipič.
Premiera avtorskega projekta Slaba družba igralca in režiserja Vita Weissa bo v okviru programa Nova pošta Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani. Dvem spletnih premieram sledi gledališka premiera. Na odru Male Drame SNG Ljubljana bo premiera igre Škorpijon. Dramo Véronique Olmi je režirala Nina Šorak. Z ekskluzivnim solo - duo - solo nastopom Boštjana Gombača in Eduarda Raona se nadaljuje ciklus Cankarjevi torki - v spletnem prenosu na YouTube kanalu in Facebook strani Cankarjevega doma. Foto: Nada Žgank
Jan Barič je 27-letnik, ki ima rad les. Pod svojo znamko JB design & architecture že nekaj let uspešno skicira, brusi, pili in oblikuje svoje umetnine - najprej zase, nato pa še za vse ostale. Svoje izdelke uspešno pošilja po vsem svetu, za svojega ga je vzela tudi Michelangelova fundacija iz Ženeve. A vse se je zares začelo, ko je bil še majhen, radoveden in je namesto na kolo dedku sledil v delavnico.
Katero knjigo v branje priporoča vodja konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje zadeve?
Vabljeni na arhitekturni sprehod po Trgu republike, ki je doživel številne preobrazbe, po Trgu Evrope, ki bo združil italijansko in slovensko Gorico ter po Trgu mladinskih in delovnih brigad, ki doživlja zeleno preobrazbo. Gosti oddaje so župan Mestne občine Nova Gorica in arhitekti Boštjan Vuga, Miloš Kosec in Rok Žnidaršič.
V Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani do 15. maja predstavljajo svoja dela letošnji nagrajenci Riharda Jakopiča: Milena Usenik in Franc Novinc, ki bosta nagrado prejela za življenjsko delo, in Silvester Plotajs Sicoe, prejemnik Jakopičeve nagrade 2021. V Studiu Umetnostne galerije Maribor priznani mariborski slikar, grafik in restavrator Stojan Grauf z razstavo, ki jo je naslovil Zemlja ni človekova last, človek je last Zemlje, opominja na naravne lepote v našem okolju, ki pa jih vse bolj uničujemo.
Letos mineva 140 let od smrti Josipa Jurčiča, umrl je 3. maja leta 1881, letošnje leto pa je razglašeno za Jurčičevo leto. Ob tem letos mineva tudi 160 let, odkar je napisal svojo prvo povest Pripovedko o beli kači, star je bil le 17 let, s katero je začel svojo pisateljsko pot, ki ga je uvrstila med najvidnejše slovenske književnike. Je avtor prvega slovenskega romana Deseti brat, pa tudi prvega slovenskega zgodovinskega romana Ivan Erazem Tatenbah. Čeprav je umrl razmeroma mlad, pri 37. letih za tuberkulozo, je imel za sabo velik opus in njegova smrt je takrat med Slovenci precej odmevala. Njegov pogreb je bil takrat prvi tak večji in kot pravi literarna zgodovinarka in profesorica z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete, doktorica Urška Perenič, bi mu lahko rekli kar narodna manifestacija.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani je na ogled razstava, posvečena življenju in delu slovenske znanstvenice Branislave Sušnik v Paragvaju, hkrati pa pripoveduje zgodbo o tamkajšnjih staroselskih skupnostih. Vzdevek "La Doctora" so ji nadeli paragvajski staroselci. Med njimi se je počutila bolj domače kot v nacionalni državi. Antropologinja je veliko prispevala k oblikovanju narodne identitete Paragvaja, za kar je bila leta 1996 od paragvajskega predsednika tudi nagrajena z nazivom častne državljanke. Skozi njeno življenje nas popelje antropologinja dr. Marija Mojca Terčelj s Fakulete za humanistične študije Koper.
Zgodba o Rumi in kapitanu avtorice Saše Pavček je najprej izšla v knjigi kot slikanica, zdaj pa je dobila nadaljevanje še v obliki radijske igre. Gre za otroško Odisejo, v kateri se psička Rumi poda na plovbo s kapitanom, upokojenim ekonomistom, malo sitnim in jezljivim Adrijanom, a prava kapitanka je v resnici ona. Premiera radijske igre, ki jo je uglasbil Jerko Novak, bo v nedeljo, 2. maja, ob 8.05 na Prvem programu Radia Slovenija.
Mednarodna potujoča razstava ''Ženske o ženskah'' gostuje v Lokarjevi galeriji v Ajdovščini. Razstava, ki je nastala v okviru mednarodnega projekta Rise of women s številnimi aktivnostmi, je posvečena ženski v kulturi zahodnega Balkana. V Galeriji P74 v Ljubljani pa razstava z naslovom "Rdeče / Roza - Razmišljanje o barvi'' predstavlja dve stari-novi deli Mladena Stilinovića: ambient rdeče in ambient roza.
Irena Matko Lukan je urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga, soorganizatorka in sovodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, sourednica zbornikov in priročnikov. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. V priporočilu je Irena Matko Lukan združila več različnih predlogov za otroke, mlade in za bolj ali manj odrasle.
"Velike stvari za male vasi" je projekt prostorskega razvoja gorenjske vasi Ovsiše, kjer živi 200 prebivalcev.
Tri umetnice in kuratorka na razstavi This Situation Has Developed Over a Long Time v ljubljanski Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem. V mariborskem razstavišču KiBela se z multimedjsko instalacijo Sub Persona II o varovanju gozdov predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu, doma na Dolenjskem, kjer vrednote, ki jih zagovarja v svojih projektih, tudi živi.
Žabci so komična stripovska zbirka mlade ilustratorke Dore Kaštrun, ki je nedavno izšla pri založbi VigeVageKnjige. Na dobrih stotih straneh se žabca, glavna junaka stripov, ukvarjata z družbenimi problematikami, ki bodejo v oči, a jih radi spregledamo in ne obravnavamo zavestno. Žabca se težav lotevata iz hudomušnega zornega kota, ki jima pomaga, da v zaskrbljujočih situacijah ostaneta pozitivna.
Nejc Krevs je radijski in televizijski novinar in voditelj, poročevalec in pisec, pa tudi košarkar in estet. Svoja razmišljanja, intervjuje in eseje občasno objavlja v revijalnih izdajah. Od leta 2015 je sodelavec oddaje Radio Ga Ga na našem 1. programu. Nejc Krevs je marca izdal knjižni prvenec z naslovom Besedna artilerija. V njem je izbor kratkih kratkih kolumn, ki jih je med letoma 2015 in 2020 prebiral v oddaji Radio Ga Ga.
Stanovanjski fond je zelo star in dotrajan. Zaradi tega se veliko ljudi srečuje s težavami, kot so vlaga, slaba izolacija, pomanjkanje naravne svetlobe. V času, ko se pričakuje, da bo dom prevzel vse druge funkcije in vse druge prostore, ki jih v življenju uporabljamo, stanovanjske razmere postajajo bolj naporne, lahko tudi škodljive. Maša Hawlina, članica Inštituta za študije stanovanj in prostora (Zadrugator), opozarja na slabo reguliranost in nasičenost najemniškega trga.
Eden najbolj uspešnih slovenskih romanov tega tisočletja roman Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnovič dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Miha Švalj je Gorana Vojnoviča poklical in ga med drugim vprašal, ali ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega 'korona leta'…
Prigode superjunaka Kapitana Gatnika v knjižni seriji ameriškega pisatelja in ilustratorja Dava Pilkeyja so osvojile številne generacije otrok in postale svetovna uspešnica. Po svetu je bilo prodanih več kot 80 milijonov izvodov knjig te serije, pri nas pa je bilo od leta 2003 prodanih skoraj 60.000 izvodov knjig o Kapitanu Gatniku. Prevedene so v 39 jezikov. Prvič po osemnajstih letih, odkar romane o Kapitanu Gatniku lahko prebiramo v slovenščini, je založba Mladinska knjiga izdala barvno različico Pilkeyjeve serije.
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Neveljaven email naslov