Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel
Globalna filmska produkcija, tudi dokumentarnih filmov, je med epidemijo zelo živahna. Kot lahko vidimo, se obdobje koronavirusa delno kaže tudi na Festivalu dokumentarnega filma, ki ga že 23. leto prireja Cankarjev dom.
"Film, ki se najbolj dotika epidemije, je kitajsko-ameriški film z naslovom 76 dni. To je film, ki govori o izbruhu epidemije v Vuhanu. Na neki način je hvalnica zdravstvenemu osebju, ki se je takrat spopadla s čisto neznanim virusom. Je zelo ganljiv film, ki pokaže, kaj lahko naredita čisto osnovna človeška empatija in vljudnost." – programski direktor Simon Popek
Velik poudarek, še posebno v tekmovalnem delu festivala, je tudi letos namenjen človekovim pravicam: "V dokumentarcih tako rekoč ni filma, v katerem ne bi našel kakšen takšen element. Na primer v zadnjem letu je velika produkcija filmov na temo žensk in njihovih pravic."
Kot pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, lahko vse filme letošnjega tekmovalnega sklopa povežemo tudi z aktualnim dogajanjem v Sloveniji: "Kršitve in grožnje za človekove pravice, ki jih posamezniki velikokrat lahko dojemamo kot nekaj abstraktnega, nam dokumentarni filmi približajo in zmorejo prikazati te kompleksne položaje v polni zgodbi. Zgodba dokumentarnega filma je resnično dragocena in veliko bolj razloži vse skupaj."
"Recimo dokumentarec Primer spolne zlorabe. Gre za področje, s katerim se ukvarjamo tudi skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami in končno smo prišli do točke, ko sta v državnem zboru v obravnavi kar dva predloga zakona, ki bosta, upajmo, v naš pravni red upeljala model soglasja kot opredelitev posilstva, ki temelji na modelu 'Ne pomeni ne'. Potem je film Nemesis. Razmer v tem filmu ne moremo popolnoma enačiti z razmerami pri nas, a vendar mora človek ob njem pomisliti na dogajanje okoli Roga. Podobno je aktualen tudi film Acasa, moj dom, ki s posegom oblasti v življenje romske družine prikaže, kako večinska skupnost velikokrat diktira življenje manjšin."
Dvajset celovečernih in štiri kratke dokumentarne filme si bo zaradi epidemije mogoče ogledati na platformi Cinesquare.net. Med festivalom pa si bo na www.fdf.si in družabnih omrežjih Cankarjevega doma mogoče ogledati tudi pogovore programskega direktorja festivala Simona Popka z režiserji oziroma filmskimi ustvarjalci.
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel.
O 23. Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali s programskim direktorjem Simonom Popkom in direktorico Amnesty International Slovenije Natašo Posel
Globalna filmska produkcija, tudi dokumentarnih filmov, je med epidemijo zelo živahna. Kot lahko vidimo, se obdobje koronavirusa delno kaže tudi na Festivalu dokumentarnega filma, ki ga že 23. leto prireja Cankarjev dom.
"Film, ki se najbolj dotika epidemije, je kitajsko-ameriški film z naslovom 76 dni. To je film, ki govori o izbruhu epidemije v Vuhanu. Na neki način je hvalnica zdravstvenemu osebju, ki se je takrat spopadla s čisto neznanim virusom. Je zelo ganljiv film, ki pokaže, kaj lahko naredita čisto osnovna človeška empatija in vljudnost." – programski direktor Simon Popek
Velik poudarek, še posebno v tekmovalnem delu festivala, je tudi letos namenjen človekovim pravicam: "V dokumentarcih tako rekoč ni filma, v katerem ne bi našel kakšen takšen element. Na primer v zadnjem letu je velika produkcija filmov na temo žensk in njihovih pravic."
Kot pravi Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, lahko vse filme letošnjega tekmovalnega sklopa povežemo tudi z aktualnim dogajanjem v Sloveniji: "Kršitve in grožnje za človekove pravice, ki jih posamezniki velikokrat lahko dojemamo kot nekaj abstraktnega, nam dokumentarni filmi približajo in zmorejo prikazati te kompleksne položaje v polni zgodbi. Zgodba dokumentarnega filma je resnično dragocena in veliko bolj razloži vse skupaj."
"Recimo dokumentarec Primer spolne zlorabe. Gre za področje, s katerim se ukvarjamo tudi skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami in končno smo prišli do točke, ko sta v državnem zboru v obravnavi kar dva predloga zakona, ki bosta, upajmo, v naš pravni red upeljala model soglasja kot opredelitev posilstva, ki temelji na modelu 'Ne pomeni ne'. Potem je film Nemesis. Razmer v tem filmu ne moremo popolnoma enačiti z razmerami pri nas, a vendar mora človek ob njem pomisliti na dogajanje okoli Roga. Podobno je aktualen tudi film Acasa, moj dom, ki s posegom oblasti v življenje romske družine prikaže, kako večinska skupnost velikokrat diktira življenje manjšin."
Dvajset celovečernih in štiri kratke dokumentarne filme si bo zaradi epidemije mogoče ogledati na platformi Cinesquare.net. Med festivalom pa si bo na www.fdf.si in družabnih omrežjih Cankarjevega doma mogoče ogledati tudi pogovore programskega direktorja festivala Simona Popka z režiserji oziroma filmskimi ustvarjalci.
Obračališča avtobusnih in trolejbusnih prog so bila zanj največji raj na zemlji.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici je na ogled razstava slik devetletne Tie Mihevc. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice. Kaj pa Tia najraje bere in kaj skupaj z babico priporočata v branje?
Na današnji dan, 13. decembra, se je v Šoštanju pred 100 leti rodil slovenski pesnik Karel Destovnik. V svojem (pre)kratkem življenju je s svojim pesniškim in kulturnim delovanjem opozarjal na krivice v tedanji družbi in svetu. Kot zelo mlad in angažiran pesnik je slutil, da se približuje vojna, kar je zapisal v pesmi Slutnja. Kajuhu se bodo danes poklonili tako na televiziji kot na radiu Slovenija.
V Galeriji Cankarjevega doma bodo drevi odprli veliko naravoslovno razstavo V vrtincu sprememb, ki so jo pripravili v sodelovanju s Prirodoslovnim muzejem Slovenije. Obiskovalca bo popeljala skozi evolucijo Zemlje od njenega nastanka ter opozorila na posledice podnebnih sprememb in propadanje biotske raznovrstnosti.
Dejan Kalabić je magister založništva, svoj kruh pa trenutno služi kot pismonoša pri Pošti Slovenije. Je pa Dejan svetu in spletu bolj poznan kot ustvarjalec instagram profila Kruha in iger memes, kjer zanimive časopisne naslove, objave s spletnih portalov in odseke televizijskih oddaj spreminja v meme - žanr, ki je z milenijsko generacijo zaživel na družabnih omrežjih. Ker Dejan veliko bere, ga je Tina Šoln prosila tudi za knjižni predloge in to so njegova priporočila.
Izteka se leto 2022, ki ga je zaznamovala 150-ta obletnica rojstva velikega arhitekta Jožeta Plečnika. Jubilejno leto je slovenski kulturni prostor pospremil s številnimi dogodki in razstavami – največje priznanje njegovemu delu v svetovnem merilu pa je uvrstitev Plečnikove Ljubljane na prestižen Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dediščine. Prihodnje leto 2023 bo posvečeno drugemu velikemu slovenskemu arhitektu in vizionarju, profesorju in akademiku Edvardu Ravnikarju. V tokratni oddaji o tem, kako je svojega profesorja Edvarda Ravnikarja doživela Majda Kregar, občudovala ga je kot arhitekta in umetnika.
V galeriji Sivka v Čebelarskem centru Slovenije na Brdu pri Lukovici bodo jutri, v sredo, ob 17-ih odprli razstavo slik Tie Mihevc. Tia je stara devet let, njeni najljubši predmeti so matematika, angleščina, nemščina in šport. Likovna umetnost ji ne leži najbolj, pravi, da ne riše najlepše. A o tem človek podvomi, ko vidi njene umetnine, slike, narejene iz kamnov, listja, semen in drugih naravnih materialov. Za ustvarjanje jo je navdušila babica Stanka Subotič, ki ji je približala tudi svet čebel in čebelarjenja, in tako Tia skrbi tudi za svoji čebelji družini, najzanimivejše pa se ji zdi življenje matice.
V Partizanskem dnevniku Edvarda Kocbeka so na 1424 straneh prvič na enem mestu zbrana Kocbekova pričevanja v ohranjenih in doslej najdenih dnevniških zapisih, ki so izhajali v knjigah Tovarišija, Listina, Pred viharjem in v Kocbekovih Zbranih delih. Knjigo dopolnjujeta manjši izbor pesmi iz partizanskega obdobja ter izbor člankov in govorov, ki jih je avtor zapisoval in objavljal v času, ko je nastajal dnevnik. Zakaj je ponovno vse bolj aktualna Kocbekova misel, se je Gorazd Rečnik pogovarjal z direktorjem založbe Sanje Rokom Zavrtanikom ter pisateljem, slavistom in teologom ter Kocbekovim prijateljem Petrom Kovačičem Peršinom.
Katarina Morano, dramatičarka in dramaturginja ter režiser Žiga Divjak kljub svoji mladosti predstavljata enega najbolj prodornih, družbenokritičnih in produktivnih ustvarjalnih tandemov. Nocoj bo na Velikem odru SNG Drama njuna nova uprizoritev Kako je padlo drevo. Po naročilu ljubljanske drame je igro napisala Katarina Morano, režiral pa Žiga Divjak. Igra Kako je padlo drevo predstavlja en dan v življenju družine, ki preraste v en dogodek. Sredi dvorišča naj bi namreč podrli drevo, a se temu upre vsa soseska. In kaj je tisti sprožilni element človeka, da se odloči, da ne bo več tiho in gre v akcijo? Režiser Žiga Divjak pravi: "To je naša igra!"
Ela Kos je uspešna mlada ženska in tudi ustvarjalka instagram profila Posvojitev brez cenzure. V seriji naših ponedeljkovih oddaj, ki govorijo o posameznikih, ki s svojo spletno prezenco spreminjajo svet, smo se z njo pogovarjali o njeni življenjski zgodbi. Ela je namreč posvojena, pri desetih mesecih sta jo starša pripeljala iz Banjaluke. To, da je je v otroštvu pogrešala stik z drugimi posvojenimi otroci, jo je vodilo k temu, da je začela svoje misli in občutke objavljati na spletu, pravi pa, da jih morda kdaj v prihodnosti zbere tudi v knjižni obliki. Tina Šoln jo je v pogovoru vprašala tudi to, ali bi lahko priporočila kakšno knjigo, film ali spletni profil, ki ima v svoji zgodbi posvojitev in se ji zdi, da razbija predsodke o posvojitvi.
Živimo v času hitrega tehnološkega razvoja, globalizacije, medsebojne soodvisnosti in velike nepredvidljivosti. Arhitektura, ki je neločljivo povezana z aktualnim družbenim dogajanjem, se vse bolj sooča z vprašanji reševanja problemov pandemije, ekonomskih zlomov, okoljskih sprememb in globalnih vplivov vojne. S temi besedami je navzoče na letošnjih Piranskih dnevih arhitekture nagovorila Mojca Gregorski, profesorica na Fakulteti za arhitekturo. Za letošnjo temo je izbrala Iskrenost v arhitekturi in prvo predavanje ponudila filozofinji Mateji Kurir. Na dvodnevnem srečanju so podelili tudi mednarodne nagrade Piranesi.
Vse do nedelje lahko na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani obiščete letošnji 38. Slovenski knjižni sejem. Na sejmu sodeluje 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina. Na glavnem odru bo potekala razglasitev naj knjige letošnjega sejma. Glavni oder koordinira Pia Nikolič, ki vodi tudi stripovski kotiček, novost na Slovenskem knjižnem sejmu. Sicer je magistra sociologije kulture, novinarka, moderatorka pa tudi stripovska recenzentka in predlagateljica današnjega knjižnega priporočila.
V oddaji Prostor gremo do Plečnikovega stadiona, ki je že nekaj let zaprt za javnost. Kot najstarejši ohranjen stadion v Ljubljani izjemne kulturne vrednosti in kot edini športni objekt, ki ga je načrtoval arhitekt Jože Plečnik, ima status spomenika državnega pomena. Pa vendar še vedno visi v zraku vprašanje, kdo ga bo obnovil? "Neizpodbitno je v javnem interesu, da naj bi bila prenova Plečnikovega stadiona v njegovi originalni zasnovi," pravijo predstavniki iniciative za ohranitev Plečnikovega stadiona, predstavniki umetnostno-zgodovinske, arhitekturne in krajinsko-arhitekturne stroke, vrnitev stadiona pa podpirajo tudi številne organizacije in posamezniki.
Letos mineva 100 let, kar je britanski arheolog in egiptolog Howard Carter v Dolini kraljev, blizu Luksorja, odkril vhod v nedotaknjeno grobnico faraona 18. dinastije Tutankamona. Carter je v dolini, ki je bila takrat že zelo dobro znana, vztrajno raziskoval več let, a grobnice so bile po večini izropane, najverjetneje že kmalu po pokopu kraljev, pravi doktor Marko Frelih, arheolog in kustos v Slovenskem etnografskem muzeju. Zato raziskovalci pred odkritjem Tutankamonove grobnice niso vedeli, kaj so nekoč dajali v grobnice in kako so pokopali tako osebo, kot je bil faraon. Čeprav so bili drugi faraoni za zgodovino pomembnejši, pa je Tutankamon tisti, ki je že sto let nekaj izjemnega, in tisti, ki je ponudil nov pogled v preteklost starega Egipta.
Letošnji 38. Slovenski knjižni sejem se vrača tja, kjer je pred 50 leti, 10. novembra 1972, začel svojo pot. Najprej je bila to binarna prireditev, potem vsakoletna, ki je dolga leta gostovala v Cankarjevem domu, letos pa so se organizatorji skupaj z založniki odločili, da sejem prestavijo na Gospodarsko razstavišče. Od jutri do nedelje se bo na 1.500 kvadratnih metrih na štirih prizoriščih zvrstilo več kot 240 dogodkov. Na sejmu bo sodelovalo 88 razstavljavcev, država v fokusu je Španija, mesto v gosteh pa Rogaška Slatina.
Pretekli teden je v dvorani GŠ Ljubljana Vič-Rudnik potekala prva otroška delavnica s sestavljivimi orglami, Orglekids Slovenija.
Direktorico Zavoda za pravično trgovino 3MUHE in vodjo pravične trgovine v Sloveniji Živo Lopatič najbolj poznamo po tem, da si že leta prizadeva, da bi ljudje spremenili svoje nakupovalne navade in kupovali lokalno, pravičnotrgovinsko in trajnostno. V prostem času rada bere različne stvari. Trenutno se vrača k slovenskim zgodovinskim klasikom, kot je recimo Ivan Tavčar. V branje pa vam priporoča avtorja, ki pogled na kulturo predstavi iz drugega vidika.
Ob 150 letnici Plečnikovega rojstva je bilo letos v tujini posvečenih kar nekaj dogodkov, bodisi z razstavami, celo tujih avtorjev ali debatnimi omizji. Tudi zanimanje za slovensko sodobno arhitekturo iz leta v leto narašča. Slovenski arhitekti predavajao na nekaterih najbolj prestižnih univerzah po svetu, vabljeni so kot predavatelji na razne simpozije ali za člane pomembnih mednarodnih žirij. Med njimi je tudi arhitektka Maruša Zorec.
V ljubljanski Drami danes gostuje beograjsko Jugoslovensko dramsko pozorište z uprizoritvijo Sofoklejevega Kralja Ojdipa. Predstava je v Srbiji doživela zelo naklonjene kritike medijev in javnosti, za slovensko gledališko občinstvo pa je zanimiva tudi zato, ker so pri njej sodelovali tudi slovenski ustvarjalci. Režiral jo je Vito Taufer, glasbo pa sta napisala Robert Pešut - Magnifico in Aleksander Pešut - Schatz. V glavni vlogi Ojdipa nastopa Milan Marić, 32-letni srbski igralec, s katerem so se pred časom v Beogradu srečali Luka Hvalc, Jan Grilc in novinarski kolega z Dela Lucijan Zalokar.
Gost Liffa z retrospektivo svojih filmov in knjižnim prvencem Še ne povedane zgodbe.
Neveljaven email naslov