Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Kaj priporoča direktor MoTA, soselektor mednarodnega festivala sodobne elektronske glasbe in tranzitornih umetnosti Sonica Martin Bricelj Baraga?
V Mariboru se danes začenja 11. mednarodno priznani festival StopTrik, ki bo predstavil kakovosten izbor animiranih filmov v tehniki stop animacije. Je eden največjih festivalov stop animacije v Evropi, poznan po poglobljenem programu, ki pri gledalcih vzbudi vrsto refleksij in občutij.
"Ko Ljubljano prekrije sneg, sredi parka na Kodeljevem sprehajalec psa odkrije golo truplo brutalno umorjene trinajstletne deklice, oblečene le v rdeč plašček." Pri založbi Beletrina je izšla knjiga Irene Svetek, ki se je zadnja leta ukvarjala predvsem s pisanjem scenarijev za slovenske nadaljevanke, kot je na primer Mame, Več po oglasih in Ena žlahtna štorija. Ljubiteljem kriminalk pa je prav gotovo že prišla v roke njena nova psihološka kriminalka Rdeča kapica, o umoru trinajstletne Maje.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega bodo nocoj ob 20.00 krstno uprizorili dramo Nekoč se bova temu smejala v režiji Anje Suša in prevodu Polone Glavan. Odrsko priredbo uspešnice Ljubezenski roman je posebej za MGL napisala hrvaška pisateljica, dramaturginja, performerka in režiserka Ivana Sajko, ki trenutno živi in ustvarja v Berlinu. Dramaturgijo uprizoritve je pripravila Petra Pogorevc. Beograjska režiserka Anja Suša pa je pripravila tudi scenografijo za predstavo, ki oriše eksistencialno stisko mladih izobražencev v sodobni posttranzicijski družbi.
Muzej Velenje je odprl prenovljeno in dopolnjeno stalno razstavo Mastodonti, na kateri je poleg delov okostja dveh vrst fosilnih trobčarjev predstavljen časovni trak evolucije in poustvarjen prazgodovinski gozd z maketo mastodonta v naravni velikosti.
V svoji preteklosti Cukrarna ni bila pojem arhitekturne lepote, postaja pa zdaj konstrukcijska posebnost, ki bo mnogo več kot največji galerijski prostor pri nas.
Oddaja Prostor je po poletnem premoru zopet nazaj. Otvorili jo bomo z otvoritvijo stavbe, ki je v Ljubljani povezana z marsikatero zgodbo. Zgrajena je bila kot sladkorna rafinerija, kjer je zasopihal tudi prvi parni stroj na ozemlju današnje Slovenije, pozneje so opečnati stavbi dozidali še stanovanjski del. Po velikem požaru je prostor služil kot tekstilna in nato kot tobačna tovarna. Simbolno identiteto Cukrarne, ki svoja vrata za obiskovalce slavnostno odpira 24. septembra, so pomembno zaznamovali književniki slovenske moderne. Sodoben razstavni prostor se tako ob bok postavlja ostalim svetovno znanim galerijam sodobne umetnosti. Cukrarno, ki je danes bela visoka impozantna stavba, na zelo poseben način simbolizira 366 oken. S pomočjo evropskih sredstev je to eden največjih infrastrukturnih projektov na področju kulture, ki naj bi se vpela v svetovni umetniški sistem. Prenova je potekala po načrtih arhitekturnega biroja Spacelab.
Odrska postavitev Jančarjevega romana To noč sem jo videl je, kot so zapisali na spletnih straneh SNG Maribor, eden najambicioznejših umetniških projektov v zgodovini samostojne Slovenije in nastaja kot koprodukcija Drame SNG Maribor, Burgteatra Dunaj, Jugoslovenskega dramskega pozorišta Beograd in Cankarjevega doma Ljubljana. Premiera bo ta petek, 24. 9. 2021.
Tokratni namig bo zelo preprost, a se lahko izkaže za pravi izziv. Povedala nam ga bo nabiralka in zeliščarka s Kozjanskega Karmen Gajšek, ki se ukvarja s prepoznavanjem in predstavljanjem vsega užitnega okoli nas.
Nik Erik Neubauer je dokumentarni fotograf, ki je letos končal magistrski študij fotografije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje. Je prejemnik priznanj številnih mednarodnih natečajev, med drugim Brussels Street Photography Festival, Balkan Photo Awards in Rovinj Photodays. Izbran je bil tudi za t. i. masterclass dokumentarne fotografije agencije Noor in VII. V galeriji Fotografija je na ogled njegova razstava z naslovom Ko greš na jug, vedno jokaš dvakrat. Gre za večletni projekt, ki predstavlja izkušnjo življenja v južni Italiji.
Mesto kot prostor umetnosti je naslov sejma Vienna Contemporary 2020/21. K razstavljanju so povabili 20 galerij, od tega 3 slovenske. Med njimi je tudi Galerija Fotografija, ki jo vodi Barbara Čeferin. Na sejmu so se predstavili z dvema fotografoma: Borisom Gaberščikom in Lucijo Rosc.
Umetniški izdelki večmesečnega mednarodnega Festivala Kiblix so se poleti s spleta končno preselili v resnični prostor, v razstavišče Kibla Portal v Mariboru, 25. septembra se jim bodo pridružili novi. Skupinska razstava Virtualni svetovi danes je v Mariboru na ogled do konca novembra.
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Tokrat imamo za vas tehnološko priporočilo. Naša Odbita do bita je v peti sezoni gostila zanimive sogovornike, ki priporočajo tudi kakšno odbito poletno priporočilo. Jaka Kranjc je sicer sodelavec društva Ekologi brez meja, pa tudi računalniški inženir. Če ste razmišljali, da bi spremenili videz svojega brskalnika ali če sploh ne veste, kako se lahko tega lotite, bo tokratno priporočilo za vas.
Here (Tukaj), prelomni risoroman, je Richard McGuire, ilustrator in sodelavec revije New Yorker, napisal že leta 2014. Sedem let pozneje je v prevodu Boštjana Gorenca - Pižame pri založbi VigeVageKnjige izšel v slovenščini. Ustvarjalec animiranih filmov in ustanovitelj post-punkovske skupine Liquid Liquid je idejo o oknih, ki pripovedujejo zgodbo, dobil od prijatelja. Ta mu je predstavil, kako delujejo Microsoft Windowsi in zdelo se mu je, da lahko enak koncept prenese tudi v fizično knjigo. Odpravili se bomo na sprehod med indijanska ljudstva, ki so nekoč bivala točno na tem istem mestu, prav tako je v soseski bival Benjamin Franklin. Kako se lahko ob pomoči enega samega romana sprehodimo skozi več časovnih kapsul?
V repertoar sezone 2021/2022 so uvrstili 12 premiernih uprizoritev; pet na Velikem odru, štiri na Mali sceni in tri avtorske projekte igralcev.
Nina Zagoričnik z beneške Mostre v dialogu s kritikom Simonom Popokom.
S filmskim kritikom in umetniškim direktorjem ljubljanskega festivala Liffe Simonom Popkom o filmih, novih avtorjih, presežkih, o rdeči niti festivala in še o čem.
Neveljaven email naslov