Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki ki presegajo 2,5 milijonov evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je potrebno možnost natečajev ohraniti, razlagata gosta Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije in Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo.
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." - Andraž Keršič, član biroja a2o2 arhitekti
Predlog spremembe Zakona o javnem naročanju predvideva ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije. Kaj bi pomenila sprememba in zakaj je treba možnost natečajev ohraniti
Lani je Ministrstvo za javno upravo dalo v javno obravnavo osnutek predloga sprememb Zakona o javnem naročanju. Med predlaganimi spremembami je ukinitev obveze arhitekturnih natečajev za javne investicije, ki presegajo 2,5 milijona evrov, prav tako arhitekturne natečaje ukinja tudi za vse gradnje na lokacijah, kjer izvedba natečaja zahteva veljaven urbanističen načrt.
"Natečaji so res najbolj racionalen način porabe sredstev pri gradnjah. Pri natečajih dobi javni naročnik med deset in dvajset različnih projektnih rešitev, na podlagi katerih se odloči, katera najbolj sodi v prostor. Pomembno je, da do odločitve pride na podlagi videnih rešitev." – Tomaž Krištof, predsednik Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije, publicist ter vodja studia Kristof
V javnem interesu mora biti čim bolj kakovostna gradnja javnih stavb. S tem dvigamo kulturo bivanja. Slovenija je v zadnjih 20 letih dokazala, da mehanizem javnega natečaja deluje. Prek natečajev smo že prišli do res dobrih rešitev, ki so bile potem tudi zgrajene. Prvonagrajeni arhitekt je zgradil tudi objekt. Mislim, da smo v Evropi tukaj res dobri, in je škoda, da te prakse ne bi nadaljevali." – Maruša Zorec, profesorica na Fakulteti za arhitekturo, vodja arhitekturnega biroja Arrea in sodelavka pri pomembnih prenovah kulturne dediščine
Z dobro arhitekturo njeni stvaritelji vzgajajo tudi uporabnika. Javni denar in javni interes bi se morala kazati tudi v nameri države, da želi graditi kakovosten prostor za svoje državljane. Maruša Zorec opozarja na to, da je treba graditi "čim boljše vrtce, čim boljše šole, ker ti otroci bodo s tem okoljem zrasli in bodo takšno okolje tudi želeli naprej. Tu je zelo pomembno sporočilo. Apeliramo na vse odgovorne: dajte prosim še enkrat premisliti in obdržati ta način pridobivanja res dobrih rešitev, ker gre za korist ljudi, nikakor ne naše stroke".
Natečaji so priložnost tudi za mlade, še neuveljavljene arhitekte, da s svojimi zamislimi prodrejo na trg in tako dobijo svoje prve posle. V državah, kjer ne poznajo sistema javnega natečaja, to privede do monopola nekaj birojev, ki se na trgu sploh še lahko uveljavljajo. S predlogom ukinitve arhitekturnih projektnih natečajev za javne investicije se ne strinjajo mladi arhitekti, člani biroja a2o2 arhitekti.
"Natečaji so edini način, da mlajše in še nepoznane ekipe pridejo do večjih projektov. Brez možnosti natečaja je to zelo težko." – Špela Zakrajšek
"Pomembno se mi zdi, da izbor rešitve ne predstavlja samo kapital, ker s tem težko zagotavljamo kakovostne posege v prostor." – Žiga Ravnikar
"Če ne bi verjeli v natečaje, jih ne bi delali. Ne moreš vedno računati na zmago. Vseeno smo pripravljeni žrtvovati svoje delo in svoj čas za to, da delamo natečaje." – Klara Bohinc
"Natečaji so hkrati priložnost, da študenti sodelujemo v velikih projektih. Če natečajev ne bi bilo, bi te izkušnje pridobili veliko težje, zdaj jih lahko pridobimo že med študijem." – Eva Senekovič
"Gotovo je nujno, da institut javnega natečaja ostane. To je funkcija, ki omogoča demokratičen izbor za tako kompleksne rešitve, kot je ukvarjanje s prostorom." – Andraž Keršič
Irena Matko Lukan je urednica otroškega leposlovja pri založbi Mladinska knjiga, soorganizatorka in sovodja pripovedovalskega festivala Pravljice danes, sourednica zbornikov in priročnikov. Študijsko se ukvarja s pomenom branja in pripovedovanja v povezavi z otrokovimi psihosocialnimi potrebami. V priporočilu je Irena Matko Lukan združila več različnih predlogov za otroke, mlade in za bolj ali manj odrasle.
"Velike stvari za male vasi" je projekt prostorskega razvoja gorenjske vasi Ovsiše, kjer živi 200 prebivalcev.
Tri umetnice in kuratorka na razstavi This Situation Has Developed Over a Long Time v ljubljanski Galeriji Škuc razmišljajo o nastanku razstave v prepletu z življenjem. V mariborskem razstavišču KiBela se z multimedjsko instalacijo Sub Persona II o varovanju gozdov predstavlja umetniški dvojec Plateau Residu, doma na Dolenjskem, kjer vrednote, ki jih zagovarja v svojih projektih, tudi živi.
Žabci so komična stripovska zbirka mlade ilustratorke Dore Kaštrun, ki je nedavno izšla pri založbi VigeVageKnjige. Na dobrih stotih straneh se žabca, glavna junaka stripov, ukvarjata z družbenimi problematikami, ki bodejo v oči, a jih radi spregledamo in ne obravnavamo zavestno. Žabca se težav lotevata iz hudomušnega zornega kota, ki jima pomaga, da v zaskrbljujočih situacijah ostaneta pozitivna.
Nejc Krevs je radijski in televizijski novinar in voditelj, poročevalec in pisec, pa tudi košarkar in estet. Svoja razmišljanja, intervjuje in eseje občasno objavlja v revijalnih izdajah. Od leta 2015 je sodelavec oddaje Radio Ga Ga na našem 1. programu. Nejc Krevs je marca izdal knjižni prvenec z naslovom Besedna artilerija. V njem je izbor kratkih kratkih kolumn, ki jih je med letoma 2015 in 2020 prebiral v oddaji Radio Ga Ga.
Stanovanjski fond je zelo star in dotrajan. Zaradi tega se veliko ljudi srečuje s težavami, kot so vlaga, slaba izolacija, pomanjkanje naravne svetlobe. V času, ko se pričakuje, da bo dom prevzel vse druge funkcije in vse druge prostore, ki jih v življenju uporabljamo, stanovanjske razmere postajajo bolj naporne, lahko tudi škodljive. Maša Hawlina, članica Inštituta za študije stanovanj in prostora (Zadrugator), opozarja na slabo reguliranost in nasičenost najemniškega trga.
Eden najbolj uspešnih slovenskih romanov tega tisočletja roman Čefurji raus!, za katerega je njegov avtor Goran Vojnovič dobil nagrado Prešernovega sklada in kresnika za najboljši roman leta, je ta teden dobil nadaljevanje. Roman Đorđič se vrača se nadaljuje približno deset let po tem, ko se je prvi roman končal. Miha Švalj je Gorana Vojnoviča poklical in ga med drugim vprašal, ali ta roman morda kolateralna škoda oziroma ena od redkih pozitivnih posledic tega 'korona leta'…
Prigode superjunaka Kapitana Gatnika v knjižni seriji ameriškega pisatelja in ilustratorja Dava Pilkeyja so osvojile številne generacije otrok in postale svetovna uspešnica. Po svetu je bilo prodanih več kot 80 milijonov izvodov knjig te serije, pri nas pa je bilo od leta 2003 prodanih skoraj 60.000 izvodov knjig o Kapitanu Gatniku. Prevedene so v 39 jezikov. Prvič po osemnajstih letih, odkar romane o Kapitanu Gatniku lahko prebiramo v slovenščini, je založba Mladinska knjiga izdala barvno različico Pilkeyjeve serije.
Politika je postala medijski spektakel, s katerim se prikazuje le njeno površje, politika z vsebino pa se večinoma še vedno ali vse bolj dogaja za zaprtimi vrati. O depolitizirani politiki in o uprizarjanju moškosti in ženskosti v politiki se je Tatjana Pirc pogovarjala s sociologinjo, raziskovalko, publicistko in novinarko Dejo Crnović, avtorico knjige Politika kot medijski performans, ki je pred dnevi izšla pri založbi ZRC:
Če ste, kot pravimo, na Facebooku, pa ne spremljate akademskega slikarja in grafika Črtomirja Freliha, naj bo to naše priporočilo. Njegove lisice, ki ga kot motiv spremljajo že dlje časa, nam včasih nastavijo ogledalo, predvsem pa zabavajo, včasih tudi zelo po bohinjsko in na zelo domiseln način. Kaj pa nam v branje priporoča njihov avtor?
Aprila že 14. obeležujemo Mesec krajinske arhitekture. Letošnja tema je umeščanje infrastrukture za koriščenje obnovljivih virov energij v prostor. Bo družba drugače začela načrtovati naselja? Vsi potrebujemo kakovostnejša stanovanja z balkonom, doma pa pogoje za delo, še vedno pa potrebujemo skupne prostore.
Ob letošnjem Mednarodnem dnevu knjig za otroke ima med novimi knjigami, ki jih je izdala založba Mladinska knjiga, prav posebno mesto slikanica o življenju velikega danskega pravljičarja z naslovom ''Pravljično potovanje Hansa Christiana Andersena''. Na povabilo švicarske založbe jo je ilustrirala slovenska ilustratorka Maja Kastelic. ''Sam, sama'' in ''Bilo je nekoč na deželi'' sta deli pisateljice za otroke in mladino Cvetke Sokolov za otroke, ki želijo kaj narediti sami, ter s primerjavami med življenjem nekoč in zdaj. Amor in strašne stvari pa je sedma knjiga priljubljene serije Trio Golaznikus Andreja E. Skubica. V zabavne dogodivščine treh prijateljev se vplete Amor ...
Zadnje delo zgodovinarke Nadje Terčon, ‘Sava in Jolanda, prvi slovenski in jugoslovanski pomorščakinji’, je ob nedavnem izidu naletelo na izjemno zanimanje javnosti in odziv v medijih. Zgodba pogumnih Primork, ladijskih častnic in prijateljic, Save Kaluža in Jolande Gruden, je namreč danes enako navdihujoča kot je bila pred 70-leti, ko sta na tovorni ladji Hrvatska skupaj pripluli v New York in zbudili zanimanje očividcev in medijev. Nekaj poudarkov iz obširnega in slikovno bogatega dela, ki ga je izdal piranski Pomorski muzej, nam bo predstavila avtorica Nadja Terčon. K pogovoru jo je povabila Lea Širok, ki se je tudi pri hčerkah, Tamari Kaluža in Alenki Mažer pozanimala, kako se spominjata svojih mam, pionirk ženskega pomorstva pri nas.
Kam vas vabi Roman Uranjek, umetnik, član skupine IRWIN, Novi kolektivizem in NSK?
V normalnih razmerah bi v Škofji Loki potekal Škofjeloški pasijon. A ta je zaradi razmer prestavljen na prihodnje leto, vseeno pa se bomo na današnji veliki četrtek sprehodili – ne sicer v procesiji, ampak skozi zgodovino pasijona, ki je poseben tudi v tem, da pri njegovi izvedbi sodeluje več kot 1000 prostovoljcev in igralcev, ki so za svoje delo leta 2016 dobili posebno priznanje.
Na območju krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski Hrib se nahaja Bloudkov stolp, ki je nastal po načrtih Stanka Bloudka. 70-metrska nekdanja smučarska skakalnica, ki je nekoč privabljala veliko ljudi, je v slabem statičnem stanju. Mestna občina Ljubljana ga je želeli porušiti, a zdaj zgodba dobiva epilog. Gosta: Rok Žnidaršič s Fakultete za arhitekturo ter Miloš Kosec, predavatelj in publicist.
Pogovorjali smo se s švicarskim režiserjem Thomasom Imbachom, ki je sedem let (s svojega okna) snemal dokumentarni film Nemesis.
V Mestnem gledališču ljubljanskem nadaljujejo s spletnimi predvajanji novih uprizoritev sezone 2020/2021 s premiero igre "Le zaljubiti se ne smemo" hrvaškega dramatika Ivorja Martinića v režiji Alena Jelena. Foto: Peter Giodani / MGL
Na 23. Festivalu dokumentarnega filma si med številnimi odličnimi filmi lahko ogledate tudi romunski dokumentarec Acasa, moj dom. Prizori, za katere je težko verjeti, da so posneti v tem tisočletju, pripovedujejo zgodbo, ki nagovarja tudi k razmisleku o sovraštvu, nestrpnosti in neumnosti, za katere je prav tako težko verjeti, da so še vedno tako močno usidrane v našo realnost. Z režiserjem dokumentarca Acasa, moj dom se je pogovarjal Gorazd Rečnik.
V sekciji intimni in globalni portreti si na 23. festivalu dokumentarnega filma lahko ogledamo tudi film Gunda. Tako je ime pujsi, ki vzgaja in doji svoje potomce. Kot piše ob predstavitvi filma sledi skoraj sanjska prezentacija ležernega vsakdana na neimenovani kmetiji. V filmu ni pripovedovalca, ni dialogov, ni glasbe, ampak nam odpre prostor za opazovanje in poskus doumeti živali, ne, kako gledamo na njih, ampak takšne kot v resnici so. Vprašanja doživljanja, trpljenja, življenja, zavesti živali zelo nagovarjajo nevroznanstvenika dr. Zvezdana Pirtoška. Letos imamo privilegij, da si filme lahko ogledamo kar iz svojega kavča in v tem filmu ne boste videli posnetkov klanja s pojasnjevanjem, kako slabi smo. In to nagovarja močneje.
Neveljaven email naslov