Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
V 15 letih je festival prerasel v pravi slovenski gorniški praznik in stopil ob bok najbolj zvenečim in uveljavljenim tovrstnim festivalom po svetu
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
Strokovna žirija bo izbrala 4 zmagovalne filme, ki bodo predvajani v nedeljo. Žirijo sestavljajo Daniel Burlac, romunsko-francoski producent, eden najuspešnejših slovenskih alpinistov Viki Grošelj in tržaški Slovenec, filozof, profesor in publicist Jernej Šček.
"Ena od posebnosti letošnjega festivala je dolžina filmov, ki se vztrajno veča. V prejšnjem desetletju so se filmi krajšali, medtem ko danes gledamo že prave celovečerne filme. Druga posebnost je izrazita evropska produkcija, tretja pa dejstvo, da se gorniške filme uporablja tudi kot prevozno sredstvo določenih sporočil in pomenov. To pomeni, da se v plezalno in alpinistično tematiko nekje vrinja tudi raznorazne teme, ki jih gorski svet prinaša za seboj. Od okoljevarstvenih, kulturnih in antropoloških do etnografskih." - Jernej Šček o izboru letošnjih filmov
Uvodni dan je postregel s tremi filmi, med njimi film Roka Lukšiča in Martina Smerdela, v katerem Janja Garnbret in Domen Škofic preplezata najvišjo umetno večraztežajno smer na svetu, vrh dimnika TE Trbovlje. Večer je s predavanjem dopolnil še italijanski alpinist Korra Pesce. V torek je po ogledu libanonskega filma Izpovedi tekača sledil še pogovor s Triglavskimi tekači. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da je prav tovrstni spremljevalni program najbolj zanimiv za obiskovalce.
"Vedno poskušamo poleg filmskega dela, ki je glavni del festivala, poskrbeti še za spremljevalni program. Letos smo predavanjem dodali še tematske pogovore in prav vsi trije so bili poslastica festivala." - Silvo Karo, direktor festivala
Prepletanju vsega omenjenega smo bili priča v sredo. Organizatorji festivala so predstavili izvrstnega alpinista, kiparja in avtorja številnih del, katerega ime smo v zadnjem letu nehote izgovorili vsakodnevno. Ekscentrični in samosvoj Italijan Mauro Corona je eden tistih ljudi, ki v današnji ponoreli svet vnaša ogromno razuma. Pred ogledom filma o življenju Maura Corone je Jernej Šček predstavil knjigo Kot kamen v rečnem toku, ki je v teh dneh izšla kot prvo v slovenščino prevedeno Coronovo delo.
Sledilo je še predavanje enega začetnikov plezanja na Hrvaškem, Borisa Čujića. Predavanje, polno duhovitih pripovedi je bilo opremljeno s slikovnim materialom in prav hitro smo lahko opazili precejšnje razlike v plezanju takrat in danes.
Danes bo med drugim na sporedu še predavanje plezalca Gašperja Pintarja, jutri bosta Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, predstavila avtobiografijo Objem na vrhu sveta. Vse informacije o sporedu in vstopnicah lahko poiščete na spletni strani Festivala gorniškega filma.
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
V 15 letih je festival prerasel v pravi slovenski gorniški praznik in stopil ob bok najbolj zvenečim in uveljavljenim tovrstnim festivalom po svetu
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
Strokovna žirija bo izbrala 4 zmagovalne filme, ki bodo predvajani v nedeljo. Žirijo sestavljajo Daniel Burlac, romunsko-francoski producent, eden najuspešnejših slovenskih alpinistov Viki Grošelj in tržaški Slovenec, filozof, profesor in publicist Jernej Šček.
"Ena od posebnosti letošnjega festivala je dolžina filmov, ki se vztrajno veča. V prejšnjem desetletju so se filmi krajšali, medtem ko danes gledamo že prave celovečerne filme. Druga posebnost je izrazita evropska produkcija, tretja pa dejstvo, da se gorniške filme uporablja tudi kot prevozno sredstvo določenih sporočil in pomenov. To pomeni, da se v plezalno in alpinistično tematiko nekje vrinja tudi raznorazne teme, ki jih gorski svet prinaša za seboj. Od okoljevarstvenih, kulturnih in antropoloških do etnografskih." - Jernej Šček o izboru letošnjih filmov
Uvodni dan je postregel s tremi filmi, med njimi film Roka Lukšiča in Martina Smerdela, v katerem Janja Garnbret in Domen Škofic preplezata najvišjo umetno večraztežajno smer na svetu, vrh dimnika TE Trbovlje. Večer je s predavanjem dopolnil še italijanski alpinist Korra Pesce. V torek je po ogledu libanonskega filma Izpovedi tekača sledil še pogovor s Triglavskimi tekači. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da je prav tovrstni spremljevalni program najbolj zanimiv za obiskovalce.
"Vedno poskušamo poleg filmskega dela, ki je glavni del festivala, poskrbeti še za spremljevalni program. Letos smo predavanjem dodali še tematske pogovore in prav vsi trije so bili poslastica festivala." - Silvo Karo, direktor festivala
Prepletanju vsega omenjenega smo bili priča v sredo. Organizatorji festivala so predstavili izvrstnega alpinista, kiparja in avtorja številnih del, katerega ime smo v zadnjem letu nehote izgovorili vsakodnevno. Ekscentrični in samosvoj Italijan Mauro Corona je eden tistih ljudi, ki v današnji ponoreli svet vnaša ogromno razuma. Pred ogledom filma o življenju Maura Corone je Jernej Šček predstavil knjigo Kot kamen v rečnem toku, ki je v teh dneh izšla kot prvo v slovenščino prevedeno Coronovo delo.
Sledilo je še predavanje enega začetnikov plezanja na Hrvaškem, Borisa Čujića. Predavanje, polno duhovitih pripovedi je bilo opremljeno s slikovnim materialom in prav hitro smo lahko opazili precejšnje razlike v plezanju takrat in danes.
Danes bo med drugim na sporedu še predavanje plezalca Gašperja Pintarja, jutri bosta Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, predstavila avtobiografijo Objem na vrhu sveta. Vse informacije o sporedu in vstopnicah lahko poiščete na spletni strani Festivala gorniškega filma.
Je pisateljica, prevajalka, literarna kritičarka in raziskovalka na Oddelku za prevajalstvo ljubljanske Filozofske fakultete. Prevaja iz francoščine in arabščine. Je prejemnica nagrade Radojke Vrančič za najboljšega mladega prevajalca. Njen prvenec Kozjeglavka, zbirka kratkih zgodb, je bila na Slovenskem knjižnem sejmu nominirana za najboljši literarni prvenec.
Je pisateljica, prevajalka in urednica. Po zadnji odmevni knjigi Zakaj ne pišem snuje nov roman, nedavno je prispevala spremno besedo k sveže prevedenemu delu Éduarda Louisa Boji in preobrazbe neke ženske, ki je izšlo pri založbi *cf. Od leta 2020 ureja spletni portal Disenz.
Pesnica, skladateljica, performerka in doktorica sociologoje je avtorica sedmih knjig, radijskih oddaj in radijske igre. Je prejemnica dveh nagrad vitez poezije, Zupančičeve ter Jenkove nagrade. V knjigi Kako zveni oblast? preučuje zvočnost birokracije v vsakdanjem življenju. Njena zadnja pesniška zbirka nosi naslov Ampak kdo?
Pisateljica, prevajalka in novinarka je lani izdala svoj prvenec Težka voda, ki je bil nagrajen na 39. Slovenskem knjižnem sejmu. Leta 2018 je izšel njen prevod kratkoprozne zbirke Priročnik za čistilke Lucie Berlin.
Je pesnica in kritičarka, nova predsednica društva LUD Literatura ter urednica zbirke Prišleki, ki išče nova imena in objavlja knjižne prvence. Leta 2020 je prejela Stritarjevo nagrado za literarne kritike.
Pisateljica, literarna kritičarka in prevajalka je izdala že šest romanov ter zbirko kratkih zgodb. Že njen prvenec Koža iz bombaža (2007) je bil nagrajen na Slovenskem knjižnem sejmu, njen tretji roman Sušna doba (2013) pa je dobil nagrado Evropske unije za literaturo. Poleg pisateljevanja tudi prevaja, večinoma afriške avtorje.
Pisateljica, prevajalka, kolumnistka in avtorica sedmih knjig nas je najprej navdušila z zbirko kratkih zgodb Česar ne moreš povedati frizerki. Njen najnovejši roman z naslovom Čmrljev žleb je zanimiv žanrski hibrid družinske sage in kriminalke, ki se dogaja v idilični gorski vasici Strmčnik.
Dr. Henrik Neubauer, baletni plesalec, koreograf, umetniški vodja, zdravnik, operni režiser in profesor operne igre je za svoj obsežni opus na področju opere in baleta prejel že več nagrad in priznanj, letos tudi Prešernovo nagrado za življenjsko delo.
Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju pesnjenja in prevajanja je prejela Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije, ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Nemogoče je preslišati mediteranski pridih v njeni poeziji in spregledati belino, s katero ovija pesmi in metafore, da bi sredi te navidezne razbarvanosti ustvarila mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa.
Po petmesečnem premoru Radia GA-GA se oddaja z nekoliko drugačnim konceptom, a uveljavljeno zasedbo, vrača na Prvi program Radia Slovenija. Tovrstna radijska satira, ki nastavlja ogledalo družbi in politiki, je bila še nedavno tega za prenekaterega poslušalca obvezen poudarek tedna.
Filmska teoretičarka in publicistka ter kuratorka klasičnih filmov na Televiziji Slovenija Ivana Novak je med pandemijo, ko se je zdelo, da se svet zna ustaviti, začela ustvarjati glasbo Oblik duha. Uglasbila je nekaj pesniških oblik, ki jih je v knjigi Oblike duha zbral in analiziral njen oče, pesnik in prevajalec Boris A. Novak. V njegovi izjemni zbirki z ilustracijami Marjana Mančka, ki je izšla leta 2016, najdemo več kot dvesto verzov sveta in v vsakem je napisal pesem, v kateri oživijo pesniške in glasbene figure – rime, ritem, zvok, tišina ... Ivana Novak pa je po besedilih uglasbila in zapela 9 pesmi, ki so na zgoščenki izšle pri Mladinski knjigi.
Za obsesivno-kompulzivno motnjo, ki se razvije pri približno dveh odstotkih ljudi, so značilne prisilne misli, torej obsesije, in/ali prisilna dejanja, kompulzije, ki prinesejo začasno olajšanje. Med pogostimi simptomi so na primer pretiran strah pred okužbami, pred raznimi odločitvami in napakami, težnja po nenehnem urejanju in preverjanju bodisi predmetov ali odnosov, hoja po točno določeni poti, misli o poškodovanju. A to je le nekaj primerov, saj je obsesivno-kompulzivna motnja zapleten pojav, ki se globoko zažre v življenje. V današnji vse bolj tesnobni družbi se zastavlja vprašanje, kako se o teh stiskah pogovarjati? Morda lahko pot do tega lahko tudi ogled dveh povezanih razstav akademskega slikarja Jake Vatovca z naslovom False Magic v galerijah Škuc in Alkatraz v Ljubljani. Razstavi združujeta medijsko zelo raznoliko produkcijo od svetlobnih učinkov, kratkih videoprodukcij in slikarskih del in tako ponujata subtilen in osebni izraz avtorjevega soočanja s to motnjo
Festival je posvečen kinematografiji Srednje in Vzhodne Evrope. Promovira kinematografijo držav, ki so manj znane ali celo neznane italijanskemu občinstvu, na njem pa tradicionalno sodelujejo tudi slovenski ustvarjalci. Letos s kar tremi celovečerci, dvema kratkometražcema ter animiranim projektom v razvoju.
Neposredno javljanje iz Trsta, kjer poteka 35. mednarodni tržaški filmski festival srednje in vzhodnoevropskega filma, ki je že tradicionalno namenjen tudi slovenskemu filmu. Ob 35-letnici festivala je prav na današnji dan organizirano srečanje Slovenija/Italija – brezmejno filmsko sodelovanje. Slovenski filmski center ga bo organiziral v sodelovanju z GO!2025 Nova Gorica in Gorica, Evropska prestolnica kulture.
Srebrne igre 1984, razstava o edinih olimpijskih igrah, ki jih je pred natanko štirimi desetletji gostila naša nekdanja skupna država, so s številnimi razstavnimi predmeti, informacijami in zgodbami seveda predvsem dokument časa, ustvarjen v petih sobah Muzeja novejše in sodobne zgodovine v Ljubljani. Toda vsakdo, ki je vsaj malo čustveno navezan na osemdeseta leta prejšnjega stoletja ali pa na sam sarajevski spektakel, ki se ga je prijela ponarodela izjava takratnega šefa mednarodnega olimpijskega komiteja, da gre za "najbolje organizirane zimske olimpijske igre v zgodovini olimpijskega gibanja", bo za ogled razstave potreboval veliko več časa in mogoče tudi kakšen robček.
BUMfest je edini slovenski mednarodni festival tolkalnih skupin. Ta je, kot vsako leto do zdaj, potekal v Žalcu. Na 16. BUMfestu so nastopile tri slovenske zasedbe, avstrijska in premierno tudi portugalska.
Z vsako generacijo je Slovencev v Trstu za tretjino manj, pravi tržaški profesor in politični geograf Milan Bufon. Decembra je izšla njegova druga knjiga s katero zaključuje dolgoletno raziskavo o Slovencih na Tržaškem. Tokrat se je osredotočil na mestno središče oziroma na zgodbo nekoč največje slovenske urbane skupnosti. Pisatelj in politik Ivan Tavčar ni zaman rekel: "Ljubljana je srce, Trst pa so pljuča slovenstva". O obsežni publikaciji "Tržaški Slovenci", ki skupnost spremlja vse cvetoče rasti do asimilacije, ki jo spodjeda še danes, se je z avtorjem Milanom Bufonom pogovarjala naša dopisnica Špela Lenardič.
Zasedba mladih gledaliških ustvarjavcev Odprta scena je v dvorani Hupa Brajdič v podhodu Ajdovščina v Ljubljani premierno uprizorila predstavo Zadnja večerja.
Poslednja bitka Pohorskega bataljona se je končala 8. januarja 1943 ob 15. uri, ko je okoli 2000 pripadnikov okupatorske vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. Spopad se je začel malo pred poldnevom, ubitih je bilo 69 borcev, poslednjega so okupatorji ujeli in usmrtili kot talca.
Igor Harb je filmski kritik, prevajalec in so-ustvarjalec podkasta O.B.O.D. Z Gašperjem Andrinkom govorita o tem, zakaj bi lahko Pravzaprav ljubezen (Love Actually), ki je izšel pred 20 leti, znova posneli, zakaj je pravzaprav sploh dosegel takšen fenomen, zakaj tako radi gledamo božične filme. Ker pa je bil ravno v studiu je na hitro pokomentiral šel filmsko leto 2023 in izdal, katerega filma se najbolj veseli leta 2024.
Neveljaven email naslov