Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
V 15 letih je festival prerasel v pravi slovenski gorniški praznik in stopil ob bok najbolj zvenečim in uveljavljenim tovrstnim festivalom po svetu
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
Strokovna žirija bo izbrala 4 zmagovalne filme, ki bodo predvajani v nedeljo. Žirijo sestavljajo Daniel Burlac, romunsko-francoski producent, eden najuspešnejših slovenskih alpinistov Viki Grošelj in tržaški Slovenec, filozof, profesor in publicist Jernej Šček.
"Ena od posebnosti letošnjega festivala je dolžina filmov, ki se vztrajno veča. V prejšnjem desetletju so se filmi krajšali, medtem ko danes gledamo že prave celovečerne filme. Druga posebnost je izrazita evropska produkcija, tretja pa dejstvo, da se gorniške filme uporablja tudi kot prevozno sredstvo določenih sporočil in pomenov. To pomeni, da se v plezalno in alpinistično tematiko nekje vrinja tudi raznorazne teme, ki jih gorski svet prinaša za seboj. Od okoljevarstvenih, kulturnih in antropoloških do etnografskih." - Jernej Šček o izboru letošnjih filmov
Uvodni dan je postregel s tremi filmi, med njimi film Roka Lukšiča in Martina Smerdela, v katerem Janja Garnbret in Domen Škofic preplezata najvišjo umetno večraztežajno smer na svetu, vrh dimnika TE Trbovlje. Večer je s predavanjem dopolnil še italijanski alpinist Korra Pesce. V torek je po ogledu libanonskega filma Izpovedi tekača sledil še pogovor s Triglavskimi tekači. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da je prav tovrstni spremljevalni program najbolj zanimiv za obiskovalce.
"Vedno poskušamo poleg filmskega dela, ki je glavni del festivala, poskrbeti še za spremljevalni program. Letos smo predavanjem dodali še tematske pogovore in prav vsi trije so bili poslastica festivala." - Silvo Karo, direktor festivala
Prepletanju vsega omenjenega smo bili priča v sredo. Organizatorji festivala so predstavili izvrstnega alpinista, kiparja in avtorja številnih del, katerega ime smo v zadnjem letu nehote izgovorili vsakodnevno. Ekscentrični in samosvoj Italijan Mauro Corona je eden tistih ljudi, ki v današnji ponoreli svet vnaša ogromno razuma. Pred ogledom filma o življenju Maura Corone je Jernej Šček predstavil knjigo Kot kamen v rečnem toku, ki je v teh dneh izšla kot prvo v slovenščino prevedeno Coronovo delo.
Sledilo je še predavanje enega začetnikov plezanja na Hrvaškem, Borisa Čujića. Predavanje, polno duhovitih pripovedi je bilo opremljeno s slikovnim materialom in prav hitro smo lahko opazili precejšnje razlike v plezanju takrat in danes.
Danes bo med drugim na sporedu še predavanje plezalca Gašperja Pintarja, jutri bosta Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, predstavila avtobiografijo Objem na vrhu sveta. Vse informacije o sporedu in vstopnicah lahko poiščete na spletni strani Festivala gorniškega filma.
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
V 15 letih je festival prerasel v pravi slovenski gorniški praznik in stopil ob bok najbolj zvenečim in uveljavljenim tovrstnim festivalom po svetu
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
Strokovna žirija bo izbrala 4 zmagovalne filme, ki bodo predvajani v nedeljo. Žirijo sestavljajo Daniel Burlac, romunsko-francoski producent, eden najuspešnejših slovenskih alpinistov Viki Grošelj in tržaški Slovenec, filozof, profesor in publicist Jernej Šček.
"Ena od posebnosti letošnjega festivala je dolžina filmov, ki se vztrajno veča. V prejšnjem desetletju so se filmi krajšali, medtem ko danes gledamo že prave celovečerne filme. Druga posebnost je izrazita evropska produkcija, tretja pa dejstvo, da se gorniške filme uporablja tudi kot prevozno sredstvo določenih sporočil in pomenov. To pomeni, da se v plezalno in alpinistično tematiko nekje vrinja tudi raznorazne teme, ki jih gorski svet prinaša za seboj. Od okoljevarstvenih, kulturnih in antropoloških do etnografskih." - Jernej Šček o izboru letošnjih filmov
Uvodni dan je postregel s tremi filmi, med njimi film Roka Lukšiča in Martina Smerdela, v katerem Janja Garnbret in Domen Škofic preplezata najvišjo umetno večraztežajno smer na svetu, vrh dimnika TE Trbovlje. Večer je s predavanjem dopolnil še italijanski alpinist Korra Pesce. V torek je po ogledu libanonskega filma Izpovedi tekača sledil še pogovor s Triglavskimi tekači. Direktor festivala Silvo Karo poudarja, da je prav tovrstni spremljevalni program najbolj zanimiv za obiskovalce.
"Vedno poskušamo poleg filmskega dela, ki je glavni del festivala, poskrbeti še za spremljevalni program. Letos smo predavanjem dodali še tematske pogovore in prav vsi trije so bili poslastica festivala." - Silvo Karo, direktor festivala
Prepletanju vsega omenjenega smo bili priča v sredo. Organizatorji festivala so predstavili izvrstnega alpinista, kiparja in avtorja številnih del, katerega ime smo v zadnjem letu nehote izgovorili vsakodnevno. Ekscentrični in samosvoj Italijan Mauro Corona je eden tistih ljudi, ki v današnji ponoreli svet vnaša ogromno razuma. Pred ogledom filma o življenju Maura Corone je Jernej Šček predstavil knjigo Kot kamen v rečnem toku, ki je v teh dneh izšla kot prvo v slovenščino prevedeno Coronovo delo.
Sledilo je še predavanje enega začetnikov plezanja na Hrvaškem, Borisa Čujića. Predavanje, polno duhovitih pripovedi je bilo opremljeno s slikovnim materialom in prav hitro smo lahko opazili precejšnje razlike v plezanju takrat in danes.
Danes bo med drugim na sporedu še predavanje plezalca Gašperja Pintarja, jutri bosta Marija in Andrej Štremfelj, prvi zakonski par na Everestu, predstavila avtobiografijo Objem na vrhu sveta. Vse informacije o sporedu in vstopnicah lahko poiščete na spletni strani Festivala gorniškega filma.
Spomin sveta se imenuje Unescov register, namenjen pa je predstavitvi pisne in dokumentarne dediščine, ki jo hranijo kulturne in druge ustanove z vsega sveta. Trenutno je na seznamu vpisanih 494 enot pisne in dokumentarne dediščine svetovnega formata. Leta 2020 pa je bil pod okriljem Nacionalne komisije za Unesco ustanovljen tudi naš Nacionalni odbor Spomin sveta. Njegova naloga je bila, da med slovensko dokumentarno dediščino izbere deset enot, ki so jih na nacionalno listo uvrstili dve leti pozneje. In teh deset najimenitnejših dokumentov, ki pričajo o slovenstvu in slovenskem narodu, je zdaj na ogled na razstavi Spomin Slovenije v Narodnem muzeju Slovenije.
V Ljubljani se odpira Center Rog, kreativno središče, kjer si lahko vse izdelaš sam. Objekt ima v pritličju devet proizvodnih laboratorijev, med drugim tekstilnega, steklarskega in lesarskega. Pet bivalnih delovnih prostorov v najvišjem nadstropju bo namenjenih bivanju in delu tujih gostov s ciljnih področij Centra Rog. Sogovornika: - Renata Zamida, vodja Centra Rog - Uroš Topič, mladi ustvarjalec in vodja enega od laboratorijev
Kriplov zagovor je avtobiografska predstava, ob kateri tudi tisti, ki so deklerativno brez predsodkov, trčijo ob kakšne svoje nezavedne predsodke. Igralec Simon Šerbinek se v predstavi čustveno in miselno razgali ter z veliko mero samoironije družbeno kritično naslovi vprašanje različnih invalidnosti, pa tudi norosti in samomora.
V Erbergovih paviljonih v Dolu pri Ljubljani je do 29. oktobra odprta razstava ilustratorja Uroša Hrovata. Knjige z njegovimi ilustracijami so osemkrat prejele naslov “Moja najljubša knjiga”, nekajkrat je bil med nominiranci za nagrado “Desetnica”, od leta 2003, ko je začel delovati internetni bibliografski sistem Cobiss pa se med likovnimi ustvarjalci ves čas nahaja na prvem mestu po izposoji v slovenskih knjižnicah.
Direktor Frankfurtskega knjižnega sejma Juergen Boos je za časopis Frankfurter Rundschau povedal, da ni dežele, v kateri ne bi bilo konfliktov, književnost pa je tista, ki o njih pripoveduje in odpira individualna vprašanja na ravni družbenih. To avtorji prinašajo s seboj v Frankfurt. Veliki avtor Drago Jančar je dober primer tega. Z njim smo se na Frankfurtskem knjižnem sejmu pogovarjali o častnem gostovanju Slovenije, mestu literature na tem osrednjem knjižnem dogodku v svetu, pa tudi o govoru Slavoja Žižka.
Se spomnite, kaj vse ste danes prebrali? Ali v časopisu ali na družbenih omrežjih beremo in sprejemamo na tisoče informacije vsak dan, vprašanje pa je – kako beremo? Največrat gre za hitro in površinsko branje, vendar ko pride do knjig ali preostalih daljših, kompleksnejših besedil, nam hitro pade zbranost, branje pa postane prej muka kot užitek.
Leto 2023 zaznamujejo kar tri za mestni kino Kinodvor v Ljubljani pomembne obletnice: stoletnica kina na Kolodvorski, dvajsetletnica artkina in petnajstletnica Javnega zavoda Kinodvor.
Leto 2023 je razglašeno tudi za leto arhitekta Edvarda Ravnikarja. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje MAO potekajo intenzivne priprave za otvoritev razstave o njegovih ključnih delih. Kdo je bil v bistvu Edvard Ravnikar kot arhitekt, filozof, umetnik in pedagog?
Kruh ima na Slovenskem bogato kulturno dediščino in znanje. Pisni viri ga omenjajo v drugi polovici 9. in v prvi polovici 13. stoletja, sama beseda kruh pa je bila prvič zapisana sredi 16. stoletja, je v novi obsežni monografiji o dediščini kruha zapisal etnolog doktor Janez Bogataj. Ob branju knjige, ki je izšla pri založbi Hart z naslovom Dober kot kruh, spoznamo krušne posebnosti in različnosti na Slovenskem, vrste kruha ter šege in poklice, povezane z njim. Na primer, posebna poklicna skupina so bili nekdaj prestarji, ki so doma kuhali in pekli sladke in slane preste in jih nosili na prodaj po hišah. Janez Bogataj pa je v knjigo vključil tudi krušni slovar in kot pravi sam, zapečene ljudske modrosti.
V slovenske kinematografe prihaja celovečerni mladinski film Šepet metulja. Pred premiero smo se o sporočilu filma, izzivih med snemanjem in najlepših trenutkih ustvarjanja pogovarjali z režiserjem Alenom Pavšarjem, igralcema Laro Kolar in Elyesom Sambo ter glavnim igralcem Alijem Ogrizkom. Ali Ogrizek je 16-letni dijak z avtizmom, ki se je v igralski vlogi preizkusil prvič.
V Avditoriju se odvija glavnina festivalskega dogajanja. Nina Zagoričnik v pogovoru s producentko filma Šterkijada Petro Vidmar ter režiserjem in scenaristom Matevžem Luzarjem, tokrat v vlogi programskega vodje izobraževalnega programa festivala za razvoj celovečernega in dokumentarnega filma.
Kdo sestavlja mlad kvartet dveh violin, flavte in klavirja Con Anima? Akademsko izobražene glasbenice, flavtistka Špela Flajšker, violinistki Sandi Baitokova in Katja Dadič, ter pianistka Vita Kovše. Nekonvencionalna zasedba je nastala na pobudo profesorja na Akademiji za glasbo. Pogovarjamo se o odnosu ljudi do klasične glasbe, zanimivih odrskih in zaodrskih zgodbah, udeležimo se celo ene izmed njihovih jutranjih vaj.
V Portoroškem avditoriju se začenja 26. festival slovenskega filma. Otvoritveni film je Šterkijada, režiserja in scenarista Igorja Šterka, ki se med 15. celovečerci poteguje za nagrado vesna. Letos je prijavljenih 135 filmov različnih dolžin in žanrov, na festivalu jih bodo zavrteli 94, v tekmovalnem programu pa 53.
Odprte hiše Slovenije (OHS) je slovenski arhitekturni festival, ki javnosti omogoči brezplačen ogled notranjosti javnih in zasebnih zgradb.
Po nesreči, ki se je aprila 1986 zgodila v jedrski elektrarni Černobil, je s Sovjetsko zvezo takrat politično tesno povezana Kuba tja poslala svoje zdravnike. Ugotovili so, da je zaradi radioaktivnega sevanja močno narasla pojavnost rakavih obolenj pri otrocih. Ponudili so jim zdravstveno oskrbo v toplem kubanskem podnebju. Prve otroke so sprejeli marca leta 1990, do konca programa leta 2011 pa so jih oskrbeli 26.000.
Režiser predstave Janez Pipan meni, da je Dominik Smole napisal pesniško dramo v visokem pesniškem jeziku, jeziku filozofskih idej, metafor, simbolov ter bolj ali manj skritih sporočil. "Ena od ključnih stvari je branje Antigone kot pripovedi in ne situacijske drame, kot je bila napisana. Dominik Smole je to zgodbo umestil v značilen in zelo jasno prepoznaven slovenski duhovni in zgodovinski kontekst. Gre za to, kako je z Antigono pod Slovenci. Namreč, ozadje igre je zgodovinsko dogajanje v Sloveniji po koncu vojne, pravijo, da državljanske vojne, od leta 1945 naprej."
V galeriji DESSA, prvi arhitekturni galeriji v Sloveniji, je na ogled razstava 'Material. Kontekst. Družba. Perspektive prihodnje arhitekture', ki prevprašuje arhitekturne smernice za interdisciplinarno prihodnost stroke, ki si prizadeva za skupno dobro ljudi in planeta.
Svet gre naprej, pravi umetniški vodja 35. grafičnega bienala Ljubljana Ibrahim Mahama, mednarodno priznani ganski vizualni ustvarjalec, ki razstavlja na prizoriščih vse od beneškega bienala do Galerije Saatchi v Londonu in je med drugim svetovno znan po prekrivanju stavb z rabljenimi vrečami iz jutovine. Preplet grafike in sodobne umetnosti, ki se tokrat širi tudi zunaj klasičnih galerijskih prostorov, je poimenoval 'Iz praznine so prišli darovi kozmosa'.
Vsaj sedem premier se nam obeta v gledališki sezoni 2023/24 v SNG Drama v Ljubljani. Od klasik do domačih, krstnih uprizoritev. Program je v celoti pripravila ravnateljica in umetniška vodja Drame Vesna Jurca Tadel. Deset uprizoritev, šest na Velikem odru in štiri v Mali Drami bo na ta ali oni način, pravi ravnateljica, odsevalo današnji čas.
Kako napredujejo dela arheološkega izkopavanja na Igriški ulici v Ljubljani, pred prenovo SNG Drama? Sogovornici: - Barbara Nadbath, vodja Centra za preventivno arheologijo, Zavoda za varovanje kulturne dediščine Slovenije - Maja Lavrič, odgovorna vodja izkopavanj na terenu Drame
Neveljaven email naslov