Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Letos bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božanski komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Več kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
"Kot gost oglejskega patriarha Pagana della Torreja je v gradu na Kozlovem robu nad Tolminom leta 1319 zrl lepoto kraja in strahoto teh sotesk pesnik Dante Alighieri", lahko preberemo pred vhodom v Dantejevo jamo.
"Lahko rečemo, da nekih trdnih dokazov ni ne v eno ne v drugo smer, vsekakor pa lahko povemo, da se ta legenda v pisnih virih pojavlja že od 16. stoletja. Pri nas je to precej raziskovala Neva Makuc, je pa tudi na italijanski strani tema še vedno zelo zanimiva za raziskave." - direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar
Zadlaško oz. Dantejevo jamo lahko obiščemo zgolj z vodnikom, po 20 metrov rova je namreč zaklenjena, saj je zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena. Nas je po njej popeljal jamar Andrej Fratnik:
"Cela jama je dolga okrog 1.300 metrov, mi bomo naredili tistih lažjih 300 metrov. To je zahtevna turistična jama, v kateri se je treba prijeti skale, malo poplezati, se pretakniti skozi ožje dele. V njej prezimujejo netopirji – najpogostejši je mali podkovnjak, tu je še endemna vrsta hrošča tolminski brezokec (Anopthalmus tolminesis), poleg tega pa še rakci v vodi, postranice, jamske kobilice."
Foto: Mariša Bizjak
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti najvecjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Vec kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
Letos bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Navdih za Pekel v Božanski komediji naj bi našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit
Letos zaznamujemo mednarodno leto jam, jutri 14. septembra, ponekod najdemo tudi današnji datum, pa bo minilo 700 let od smrti največjega italijanskega pesnika Danteja Alighierija. Ta naj bi navdih za Pekel v Božanski komediji, najpomembnejšo srednjeveško pesnitev, našel v Zadlaški oz. Dantejevi jami v bližini Tolminskih korit. Več kot dovolj razlogov, da smo se v podzemlje odpravili tudi sami.
"Kot gost oglejskega patriarha Pagana della Torreja je v gradu na Kozlovem robu nad Tolminom leta 1319 zrl lepoto kraja in strahoto teh sotesk pesnik Dante Alighieri", lahko preberemo pred vhodom v Dantejevo jamo.
"Lahko rečemo, da nekih trdnih dokazov ni ne v eno ne v drugo smer, vsekakor pa lahko povemo, da se ta legenda v pisnih virih pojavlja že od 16. stoletja. Pri nas je to precej raziskovala Neva Makuc, je pa tudi na italijanski strani tema še vedno zelo zanimiva za raziskave." - direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar
Zadlaško oz. Dantejevo jamo lahko obiščemo zgolj z vodnikom, po 20 metrov rova je namreč zaklenjena, saj je zaščitena kot naravna vrednota državnega pomena. Nas je po njej popeljal jamar Andrej Fratnik:
"Cela jama je dolga okrog 1.300 metrov, mi bomo naredili tistih lažjih 300 metrov. To je zahtevna turistična jama, v kateri se je treba prijeti skale, malo poplezati, se pretakniti skozi ožje dele. V njej prezimujejo netopirji – najpogostejši je mali podkovnjak, tu je še endemna vrsta hrošča tolminski brezokec (Anopthalmus tolminesis), poleg tega pa še rakci v vodi, postranice, jamske kobilice."
Foto: Mariša Bizjak
Literarni večer (Ne)znani Kosovél je prvi dogodek novega cikla Ars Teatralis – srečanj ob umetniški besedi v okviru čezmejnega sodelovanja našega Tretjega programa Ars, tržaškega Slovenskega stalnega gledališča in društva Slovenski klub. O bogati prazgodovinski dediščini Novega mesta so v Dolenjskem muzeju izdali že osmo publikacijo iz zbirke Carniola Archaeologica. Zadnje delo, ki so ga predstavili včeraj, ima naslov Kapiteljska njiva – načini pokopa v starejši železni dobi.
Na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovarja Tina Lešničar.
Če bi se po nekakšni naključni časovni zanki kdo iz našega časa znašel v 17. stoletju, bi bil po vsej verjetnosti prej lačen kot sit. Značilnost takratne evropske kuhinje je bila, da je bil sever malce bolj mesnat, jug pa vezan na plodove zemlje. Kislemu okusu se pridruži sladki, glavno mesto pri maščobah zasede maslo, na jedilniku pa se znajdejo tudi raki, vidre in čaplje. In kot se na srečo vse jedi iz 17. stoletja niso ohranile, pa je sreča tudi, da so nekatere se. Recept za marsikatero jed je zapisal tudi Janez Vajkard Valvasor v svoji Slava vojvodine Kranjske. Z njim se je za mizo usedel naš etnolog doktor Janez Bogataj in ob 330. obletnici izida njegovega dela je nastala je nova knjiga o prehranski kulturi na Kranjskem v 2. polovici 17. stoletja.
Drugi film Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge je v Kulturnem domu Medvode zaživel v prav posebni obliki. Scenarista grozljivke Zoran Lesjak in Gregor Nartnik sta namreč v domačem kraju pripravila razstavo scenskih elementov in utrinkov s snemanja.
Na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe, odgovarja pesnik in umetnostni zgodovinar Miklavž Komelj.
Pred petimi leti je na plakatno mestno sceno prišel Plaktivat. Plaktivat je plakat, a ne kar kakršen koli. Gre namreč za plakat, ki s svojo vsebino in podobo mimoidoče opozarja na težave v družbi, nam kritično nastavlja ogledalo ali pa nas le opominja na aktualne stvari. Plaktivat je jeseni 2014 zagnala družba TAM-TAM z namenom, da bi najstarejši medij, mestni plakat, izkoristili za opozarjanje na težave, ki pestijo našo družbo. V petih letih so opozorili na 12 različnih tem, kot so nasilje nad mladostniki, telesna nedejavnost, bralna kultura, kriza medijev. Med temami je bila tudi spletna odvisnost, na katero je opozarjal plakat z napisom “Anita. Izgubila hčerko pri devetih letih. Sina pri osmih. Odvisnost od telefona in računalnika vam jemlje otroke.” Perečih tem, ki bi jih plakati lahko poudarjali, pa je bilo v petih letih veliko več kot le tistih, ki so jih uvrstili na plakat. Ustanovitelj in vodja projekta je Tomaž Drozg.
Na oder SNG Nova Gorica prihaja eksperimentalna uprizoritev Os, nov razstavni projekt RIO pa zaznamuje obdobje neodvisne in alternativne kulture sedemdesetih in zgodnjih osemdesetih let.
Vampirji so paraziti, ki raziskujejo ljudi. So pa tudi ljudje, ki raziskujejo vampirje. Eden takih je Clemens Ruthner, profesor nemških in evropskih študij na Kolidžu svete Trojice v Dublinu. Fenomen živih mrtvecev ga je zanimal že v študentskih letih, ko je ugotovil, da o vampirjih pravzaprav ni napisane nikakršne resne literature. Tako je dobil idejo, da bi to naredil sam kar za doktorsko delo, a je to zamisel hitro ovrgel njegov mentor. Vampirji pa mu niso dali miru. Zdaj piše literarno in kulturno zgodovino vampirizma, vsake toliko pa na to temo pripravi tudi predavanje. V Ljubljani je predaval na povabilo Oddelka za zgodovino in Oddelka za germanistiko, nederlandistiko in skandinavistiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Po petindvajsetih letih in več kot sto ponovitvah se na lutkovni oder vrača oživljena predstava Napravite mi zanj krsto. V Centru kulture Španski borci pa bo na sporedu predstava, ki temelji na srčnem utripu.
Že od sredine junija pa do 1. marca prihodnje leto si v Galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani lahko ogledate razstavo Ideja – znanost in tehnologija antične Grčije. Gre za prvo potujočo razstavo Znanstvenega centra in tehnološkega muzeja NOESIS iz Soluna. Galerija Cankarjevega doma pa je njena prva gostiteljica izven matične Grčije. Kot so zapisali v obširnem katalogu, ki spremlja razstavo: »Prikazuje vse tehnološke dosežke, ki so starogrški svet povzdignili na globalno prepoznavno raven ter opredelili zahodno in posledično sodobno civilizacijo.«
Ivanu Franku ali ukrajinski enciklopediji, kot so mu tudi rekli, je posvečenih več muzejev. Eden je v njegovi rojstni vasi, drugi v Karpatih, kamor je hodil na oddih, glavni pa je Nacionalni literarni spominski muzej Ivana Franka v Lvovu, znan tudi kot Frankova hiša, pri katerem so pripravili tudi labirint Franko od A do Z, ki potuje po evropskih mestih in tako ljudi, ki za Franka niso še nikoli slišali, opozori na tega ukrajinskega genija.
Filmogled: na vprašanje ‘ Katero glasbo si je zapomnila zaradi filma ali kateri film zaradi glasbe?’, odgovarja Ženja Leiler, namestnice odgovornega urednika Delo, tokrat v vlogi filmske kritičarke.
Festival Oktober Jazz v Kulturnem domu v Novi Gorici letos gosti šest mednarodnih zasedb, med njimi tudi pihalni kvintet orkestra Zračnih sil Združenih držav Amerike v Evropi - Winds Aloft. Julija je naslov opere neiztrohnjene ljubezni, ki nastaja v produkciji Zavoda Novo mesto. Libreto romantične zgodbe pesnika Franceta Prešerna in njegove ljubezni Julije je napisal Igor Grdina, glasbo pa Aleš Makovac.
Prve koptske tkanine so v Evropo prinesli v 17. stoletju. V Egipčanskem muzeju v Torinu hranijo več teh iz časa Napoleonovega pohoda v Egipt, naš Narodni muzej pa ima že vse od leta 1890 triinpetdeset koptskih tkanin, ki jih je takrat Deželni muzej za 260 florintov kupil od slikarja Karla Blumauerja iz Linza, ta pa jih je pridobil od zbiratelja teh tkanin Nemca, doktorja Franza Bocka. Zbirka je zdaj po konserviranju na Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj razstavljena v Narodnem muzeju Slovenija.
Na vprašanje, katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma ali film zaradi glasbe, odgovarja Simon Popek, direktor filmskega festivala Life in filmski kritik.
Samo Pivač, javnosti bolj znan kot Samuel Blues, in Miha Erič sta izvirna in nadarjena glasbenika v mlajših vrstah slovenske rock-blues glasbene scene. Oba sta multiinstrumentalista, oba sta sodelovala in še sodelujeta z različnim glasbeniki, v duetu pa sta kitarist Samuel Blues in mojster ustne harmonike Miha Erič nastopila na različnih prizoriščih. In kakšni sta njuni priporočili?
Knjižnica slepih in slabovidnih je za marsikoga, ki ima okvaro vida, edini stik z literaturo in poezijo sploh. Del, prilagojenih v braillovo pisavo, imajo za zdaj na razpolago 1.500, zvočna knjižnica z zapisi v formatu mp3 pa ima približno 5.600 del domačih in tujih avtorjev. A to je še vedno malo. Če pri nas na leto izide med 6000 in 8000 leposlovnih del in jih v zvočno obliko preberejo le približno 250, je to glede na želje in potrebe uporabnikov veliko premalo. Splošna ocena je, da bralcem zvočnih knjig bolj ustrezajo moški, nižji glasovi, med bralci pa je običajno več žensk. Zdaj je bralcev in bralk zvočnih knjig 25, od tega aktivnih 17, nekaj pa je tudi občasnih, ki na primer pridejo in preberejo učbenike za matematiko, fiziko in so na tem področju strokovnjaki. Ker pa ni vsakdo, ali bolje, vsak glas primeren za branje knjig, so pred časom za bralce zvočnih knjig pripravili tudi delavnico, prvo te vrste.
V Ljubljani se bo začel drugi festival glasbenega filma Naj se rola z naslovom Ikonične zgodbe na velikem platnu, v Trbovljah pa pripravljajo 12. festival novomedijske umetnosti Speculum Artium z naslovom Okno v svet.
Neveljaven email naslov
