Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."
"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."
V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom.
"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."
V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev, ter jim dal svoj glas. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? 15. decembra izide njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
Dušan Šarotar o prihodnosti bivanja v Evropi
Panorama je prvi roman Dušana Šarotarja, ki so ga prevedli v francoščino. Predstavil ga je na posebnem srečanju Evropa bere v pariškem Centru Evropa. Kakšna je prihodnost novega bivanja v Evropi? "Po koncu večera smo se strinjali, da Evropa še je, čeprav sem bil sam pesimističen. Na koncu smo prišli do zaključka, da so dvomi, skepsa in razočaranje zelo potrebni predvsem tukaj v Franciji, kjer je evropska ideja zelo močna."
"Francija ima zelo močno noto javnih debat in zavzemanja za državljanske pravice. Kot pesnik moraš vedno izraziti upor vesti. Ta se ta hip kaže pri evropski ideji v vzhodni Evropi."
V romanu Panorama se prelivajo kraji, dogodki in zanimive osebe, ki jih pisatelj srečuje na poti. V romanu, ki je sicer izšel pri založbi Beletrina že leta 2014, je vsak literarni lik resničen. Zgodbe izrisujejo panoramski pogled na iskanje tistega, kar bi lahko poimenovali dom.
"Včasih me je strah lastnega jezika, lastnih zgodb. Vedno sem mislil, da se spominjam, a ko knjiga izide, vidiš, da je v jeziku neka napoved. Roman je izšel leto dni pred velikim begunskim valom, ki je preplavil Evropo. Tudi danes, ko knjigo spet prebiramo, lahko prepoznamo neko ozadje. Jaz pravim, da sta dve Evropi. Je ena vsakdanja, televizijska, časopisna, politična, institucionalna. Poleg tega je ena skrita Evropa, v kateri se skriva bistvo. To so brezdomci, tujci, begunci, migranti, brezposelni, ki preplavljajo to Evropo in jo pravzaprav povezujejo. So srž, so skrivnost te Evrope."
V Panorami je stopil do beguncev, migrantov, brezposelnih, brezdomcev in tujcev ter jim dal svoj glas. "Sam sem se popolnoma umaknil iz jezika in pustil resničnim ljudem, da povedo svoje resnične zgodbe." Roman spremljajo tudi avtorske fotografije. Avtor, ki je poznan tudi po brisanju meja med fiktivno pripovedjo in zvrstjo literarne reportaže, v prekmurski umetnostni galeriji kot stalno fotografsko zbirko Duše razstavlja bogat vizualni svet. Petnajstega decembra bo izšel njegov nov roman Zvezdna karta, ki je kot nekakšna predzgodba romana Biljarda v Dobrayu.
12. mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema v Izoli Razstava in glasbeni dogodek ''Marjan Kozina in Novo mesto (ob 50. letnici smrti)'' v Dolenjskem muzeju v Novem mestu
Odprtje fotografske razstave Sebastiaa Salgada, odprtje razstave grafitarja Banksyja.
Festival mladinske kulture ''Vizije'' 2016 v Novi Gorici; ''Brought up to Code'' - samostojna razstava nemškega umetnika mlajše generacije Nicole Arthena v Galeriji Simulaker v Novem mestu; Roman ''Kronosova žetev'' pisateljice Mojce Kumerdej in pesniška zbirka Matjaža Pikala ''Rekla si, da hočeš'' - knjižni novosti založbe Beletrina, ki v teh dneh praznuje 20-letnico delovanja ''Mladi 20 pomladi'' z 20-imi dogodki Beletrininih avtorjev.
18. maj se kot Mednarodni dan muzejev praznujemo že od leta 1977. Več kot 35.000 muzejev v več kot 140 državah na petih celinah odpre svoja vrata in pripravi posebne programe. Posebnost mednarodnega dneva muzejev je tema, ki jo vsako leto določi Mednarodni muzejski svet ICOM. Naslov letošnje teme je Muzeji in kulturne krajine. Slovenski muzeji in galerije se praznovanju mednarodnega muzejskega dneva pridružujejo z dnevom odprtih vrat in različnimi prireditvami V sklopu muzejskega dneva bodo v Narodni galeriji v Ljubljani odprli stalno zbirko, posvečeno slikarskemu velikanu 20-ega stoletja v Evropi, Zoranu Mušiču
Slovenski center PEN praznuje častitljiv jubilej. Ob 90-letnici njegovega delovanja bodo v okviru letošnjega mednarodnega srečanja PEN danes v Narodni in univerzitetni knjižnici odprli razstavo z naslovom ''Svoboda besede'' Operna sezona bo v Mariboru nocoj izzvenela z veličastno umetnino Camilla Saint-Saënsa ''Samson in Dalila''. Glasbeni dogodki in festival Ozvočenja so tudi že leta del pestrega in raznovrstnega programa, ki ga od leta 1976 pripravlja Bežigrajska galerija v Ljubljani. V 40-ih letih se je zvrstilo več kot 500 dogodkov in razstav umetnikov, 14 glasbenih festivalov in 13 mednarodnih videofestivalov Narave. Izbor gradiva do 30. junija v Bežigrajski galeriji 2 predstavlja razstava z naslovom ''40 let Bežigrajske galerije 1976–2016. Prostori spreminjanj''.
Kot vrhunec letošnje razstavne sezone v Galeriji Božidarja Jakca v Kostanjevici na Krki pripravljajo nocoj slavnostno odprtje retrospektivne razstave akademskega slikarja Valentina Omana. Vrhunec je za galerijo dvojen, saj umetniku namenjajo novo pridobljene razstavne prostore na več kot 600 m2. Projekt, ki so ga pripravili skupaj s kolegi iz Muzeja moderne umetnosti Koroške v Celovcu in kulturnega centra Künstlerhaus na Dunaju, se bo končal z odprtjem razstave v Kostanjevici na Krki. Predstavili so ga na dopoldanski novinarski konferenci, na kateri je bil tudi umetnik Valentin Oman. Premiera drame ''Rose Bernd'' nemškega dramatika Gerharta Hauptmanna, Nobelovega nagrajenca za književnost, v režiji Mateje Koležnik je zadnja premiera v sezoni 2015/16 v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju. Avtorski projekt ''Želim si …'' v režiji Juša A. Zidarja, ki je nastal je na podlagi izbranih besedil z natečaja NAJST, s pomočjo evropskih sredstev za vzgojo občinstva, pa bo nocoj premierno na ogled na velikem odru SNG Drama Ljubljana
Moje ulice so projekt Zavoda Divja misel, pri katerem so že pred več kot desetimi leti začeli zbirati in snemati spomine meščank in meščanov o življenju v Ljubljani nekoč. Zdaj pa so zgodbe Mojih ulic dobile tudi videoobliko, pod katero se podpisuje režiserka Anja Medved. Skupaj jih je nastalo 23 in ogledati si jih bo mogoče na razstavi z naslovom Podobe pozabe – osebne zgodovine mesta Ljubljane. Jack in Leigh Ruby sta bila poklicna prevaranta, ki sta delovala v Ameriki in Avstraliji. Specializirala sta se za zavarovalniške goljufije, pri tem sta pogosto uporabljala fotografijo, film in posnetke nadzornih kamer. Nazadnje so ju aretirali zaradi goljufije, pri kateri sta izvedla tatvino v svoji lastni hiši, in ju zaprli za več kot desetletje. V tem času sta se prek odvetnika spoznala z umetnikoma in producentoma Eve Sussman in Simonom Leejem. Skupaj so naredili film Incident v avtopralnici, ki sodi v žanr »rekonstrukcije/ponovne uprizoritve«.
“Očka se s fičkom pelje, trebuh melje kislo zelje,” je bil priljubljen izrek v časih, ko so po Jugoslaviji množično vozili fički. Avto, ki je ime dobil po glavnem junaku iz stripa, v katerem je bil glavni lik Kurir Fičo, je bil trideset let sen in realnost vsakega poštenega državljana. Povzročil je motorizacijo Jugoslavije, uporabljala ga je policija, vojska in enote prve pomoči, več let je bil tudi edino vozilo za učenje novih voznikov v avtošolah. Fiča ali fička spremljajo številne zgodbe, največkrat povezane s potjo na morje, pa tudi s tem, koliko krat jim je kakšno “zakuhal” na cesti. Fenomen fička se s prenehanjem porizvodnje ni končal, ampak je šele dobro zaživel in danes se ga številni spominjajo z nostalgijo in nasmehom na ustih.
Houston, imamo problem! bi lahko opisali kot filmsko mojstrovino v zvrsti igrano-dokumentarnega filma. Gre za igrano-dokumentarni film – to še enkrat posebej poudarjamo – , v katerem je osvetljen mit o tem, da naj bi Jugoslavija v 60-ih letih prejšnjega stoletja prodala vesoljski program Združenim državam Amerike. Čeprav je zgodba zaigrana, si s pregledom številnih arhivskih posnetkov, pogovorov in celo insceniranih življenjskih zgodb v nekem trenutku želimo, da bi bilo prikazano resnica. Naše želje razblini sam Slavoj Žižek, ki komentira teorije zarot in prevar, in vse to počne veličastno, v prostoru, kjer stoji le televizija, on pa bos – v nogavicah in v angleščini. Ker tako le še potrjujemo naš “slovenski statement” pravi režiser filma Žiga Virc.
Tomaž Alauf je na pohod ob nekdanji italijanski žici prvič stopil kot osnovnošolec in takrat prejel značko s podobo ilegalca. Zbirateljska strast ga je sicer prijela pozneje a zdaj njegova zbirka obsega več kot 3000 različnih spominskih predmetov, povezanih s tradicionalnim ljubljanskim pohodom okoli žice. Del zbirke je zdaj na ogled na razstavi z naslovom Strast, imenovana Pohod v središču Ljubljane, v Galeriji Kresija.
V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova želijo predati sporočilo, da muzej in umetnost gojita utopično zavest, ki je za človeka ključna. Ko izgubimo utopično zavest in sanje, ostane samo še prisila – neoliberalni kapitalizem. Temu se lahko za nekaj časa izognete ob ogledu razstave z naslovom Nizkoproračunske utopije.
V oddaji Kulturnicah tokrat o treh premierah: 'Republika Slovenija'' – koprodukcija Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda maska; ''3 zime'' - drama hrvaške avtorice Tene Štivičić v režiji Barbare Hieng Samobor v Mestnem gledališču ljubljanskem; ''Medved in mali'' avtorice Katje Gehrmann v režiji Ivane Djilas v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
S koncertom Orkestra Slovenske filharmonije se v Ljubljani začenjajo 31. Slovenski glasbeni dnevi. Festival že od začetka glasbene dogodke povezuje z znanstvenimi predavanji, tradicijo združuje s sodobnostjo in odpira priložnosti za izvedbe novih slovenskih del. V Lendavi so predstavili priprave na kandidaturo za Evropsko prestolnico kulture 2025 in razstavo grafik španskega oziroma katalonskega umetnika Joana Mirója. V razstavišču Monfort v Portorožu je na ogled razstava ''Potenciali, talenti in pacienti '' dveh slikarjev, Marka Jakšeta in Mitje Ficka, ki se tokrat predstavljata v umetniškem dvogovoru po izboru kustosa Andreja Medveda. Premieri:: - ''Esej o slepoti'' v Mini teatru Ljubljana. Odrska interpretacija romana portugalskega nobelovca Joséja Saramaga je prva slovenska postavitev kateregakoli Saramagovih del. - ''Valentiniada'' bavarskega komika Karla Valentina in dramatičarke Žanine Mirčevske v režiji Eduarda Milerja v SNG Drama Ljubljana.
V oddaji o premieri dramskega baleta Dr. Živago v ljubljanski operi, o razstavi Staša Kleindiensta na idrijskem gradu in o premieri predstave Cucki v ptujskem mestnem gledališču.
Najdrznejši in najdirektnejši med žanri, filmska grozljivka, ostaja v fokusu festivala žanrskega filma Kurja polt. Letošnji tretji festival Kurja polt s kulti, klasikami in žanrskimi odpadniki bo do nedelje potekal v Slovenski Kinoteki in Kinodvoru.
Premiera predstave Neli ni več, odprtje razstave Zbirka kot volja in predstava in slovenska premira filma Mama
V veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma bodo nocoj ob 20-ih odprli razstavo z naslovom Nikola Tesla - človek prihodnosti. To so pripravili v sodelovanju z Muzejem Nikola Tesla v Beogradu.
Neveljaven email naslov