Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko se je 24. februarja 2022 začela ruska agresija na Ukrajino, je bil prvi gost v studiu Vala 202, ki je dogajanje postavil v kontekst bil zunanjepolitični novinar Radia Slovenija Miha Lampreht.
Nekdanji dopisnik, urednik, tudi direktor Radia Slovenija, in sveže upokojeni novinar je o zadnjem letu dogajanja v Ukrajini napisal knjigo, ki je izšla pri založbi Didakta. Knjiga ima naslov: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini. Kot pomemben dokument časa kronološko popisuje dogodke zadnjega leta v Ukrajini ter postavlja v kontekst.
A pravi naslov se skriva v podnaslovu: Leto zamujenih priložnosti. Za koga in zakaj je torej to leto zamujenih priložnosti? "To je leto izgubljenih priložnosti za ukrajinski narod, tudi za ruski narod in vse narode, ki živijo na teh nevralgičnih ozemljih. Hkrati pa tudi za nas kot ljudi in človeštvo kot celoto ter otroke naših otrok."
Nekdanji sodelavec Radia Slovenija Miha Lampreht ne izključuje nadaljevanja, saj, kot pravi, konca vojne še ni na vidiku.
Ko se je 24. februarja 2022 začela ruska agresija na Ukrajino, je bil prvi gost v studiu Vala 202, ki je dogajanje postavil v kontekst bil zunanjepolitični novinar Radia Slovenija Miha Lampreht.
Nekdanji dopisnik, urednik, tudi direktor Radia Slovenija, in sveže upokojeni novinar je o zadnjem letu dogajanja v Ukrajini napisal knjigo, ki je izšla pri založbi Didakta. Knjiga ima naslov: Kratka zgodovina vojne v Ukrajini. Kot pomemben dokument časa kronološko popisuje dogodke zadnjega leta v Ukrajini ter postavlja v kontekst.
A pravi naslov se skriva v podnaslovu: Leto zamujenih priložnosti. Za koga in zakaj je torej to leto zamujenih priložnosti? "To je leto izgubljenih priložnosti za ukrajinski narod, tudi za ruski narod in vse narode, ki živijo na teh nevralgičnih ozemljih. Hkrati pa tudi za nas kot ljudi in človeštvo kot celoto ter otroke naših otrok."
Nekdanji sodelavec Radia Slovenija Miha Lampreht ne izključuje nadaljevanja, saj, kot pravi, konca vojne še ni na vidiku.
Nina Zagoričnik se je v živo oglasila z Dubrovniških poletnih iger, kjer je gostila 25-letnega gledališkega režiserja Jana Krmelja iz Maribora, ki je uprizoril igro hrvaškega dramatika Ivorja Martinića Proslava.
V Ljubljani se bo danes začel festival Europa Cantat, ki je eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, 2018 je potekal v Talinu, prvič pa so festival pripravili leta 1961 v nemškem mestu Passau.
Jutri se bo v Ljubljani začel festival Europa Cantat, eden izmed največjih mednarodnih glasbenih festivalov, ki bo tudi največji glasbeni dogodek v tem letu pri nas. Gre za festival, ki se odvija na tri leta, prvič je potekal v nemškem mestu Passau, in sicer leta 1961, pred tremi leti pa ga je gostila Estonska prestolnica Talin. Vse od takrat so pri nas potekale priprave na festival in del festivalske ekipe je tudi glasbenik in sociolog v kulturi Matej Primožič, ki nam bo tokrat namignil, kaj početi, pa ne samo poleti.
Hotel Bohinj, ki je bil v zadnjih letih večkrat dozidan in pozidan, ni imel niti ene skupne oblike ali stila. "Trd zalogaj je bilo oblikovno to spraviti v zanimivo podobo. Želja je bila, da se hotela ne podre," pravi arhitektka Špela Videčnik, ki si avtorstvo pri novi podobi nekdanjega Hotela Kompas deli z arhitektom Rokom Omanom. Oba delujeta v okviru biroja Ofis Arhitekti. Kako so v prenovo vtkali lokalno tradicijo, kaj za Bohinj pomeni zeleni turizem in kakšno vlogo imajo pred vhodom v hotel mačje stopinje?
Serije portretov, nastalih pred obdobjem koronakrize, prinašajo drugačno zgodbo uporabe zaščitnih mask, ki so sicer svet preplavile šele s pandemijo covida-19. Govorijo zgodbo ljudi, ki so skriti za kirurškimi, bombažnimi in napredneje zasnovanimi zaščitnimi maskami zaradi izpostavljeni nezavidljivo visokim vrednostim onesnaženja zraka. Razstava Dihaj, fotografa Matjaža Krivica, želi z dejstvi opozoriti na zdravstveno in družbeno problematiko, za katero je edina rešitev sprememba miselnosti. Na ogled bo v galeriji Kresija v Ljubljani do 25. avgusta 2021.
Boginja sreče (režiser: Ferzan Özpetek) začenja četrti Teden italijanskega filma v Ljubljani. Kinoteka in Italijanski inštitut za kulturo sta združila moči in pripravila poletni izbor svežih del italijanskih režiserjev.
Boštjan Gorenc - Pižama je pisatelj, prevajalec, stand up komik, karantenski pripovedovalec pravljic in še kaj. Jezik, v katerega je že od malih nog zaljubljen, je tudi skupni imenovalec vsega, s čimer se ukvarja. Po izidu četrte knjige stripov o Šnofijevi druščini, serije, ki jo ustvarja skupaj z Matejem Lečekom, tudi v poletnih dneh piše in prevaja. Zato v poletni namig svetuje mnogo knjig.
Ljubljana Street Art festival je prvi festival sodobne ulične umetnosti v Sloveniji. Že tretje leto zapored je povezoval mednarodno in lokalno - ulicno, umetniško, aktivisticno in akademsko sceno. Z umetniki in obiskovalci smo so sprehodili po eni najnovejših umetniških intervencij na Gesamtkunstwerk Metelkova in se zazrli v okna Nočne izložbe Pešak, spraševali pa smo se tudi o pomenu ulične umetnosti v moderni dobi in v času zaprtja javnega življenja.
Po enoletnem premoru, lani smo doživeli le skromno spletno izvedbo, svoja vrata odpira 74. Canski filmski festival. Nazadnje ga je za nekaj let ustavila 2. svetovna vojna
Lani je ves svet praznoval stoletnico rojstva italijanskega režiserja Federica Fellinija, enega največjih in najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov. V Slovenski kinoteki so že januarja odprli razstavo in hkrati retrospektivo njegovih filmov: Federico Fellini 100. "Današnje generacije sploh ne vedo, kdo je bil Fellini, nobenega njegovega filma še niso videli. Pred leti pa je bilo ravno obratno. Fellini je bil utelešenje filma. Če si rekel: 'Grem gledat film!' je bilo tako, kot da bi rekel: 'Grem gledat Fellinija.' On je bil personifikacija filma." - Marcel Štefančič, filmski kritik
Po dolgem obdobju prepovedi fizične bližine smo se ljudje nalezli tudi socialne zakrčenosti. Ali še znamo priti iz mehurčkov, v katere smo se zaprli, in jih razbliniti? Ko pade poletna vročina in se ljudje zatečejo v zavetje Ljubljanice ob stari Cukrarni, napoči čas za 24. festival uličnega gledališča Ana Desetnica. Zakaj ulice potrebujejo takšne festivale?
Danes je zadnji dan Festivala Lent v Mariboru. Z mozaikom spominov iz vročega torkovega popoldneva, vas Tamara Zupanič Čučnik in Irena Kodrič Cizerl odpeljeta na Glavni trg: na festival uličnega gledališča Ana Desetnica, Art Kamp v Mestnem parku in na Folkart, mednarodni folklorni festival.
Soorganizatorka filmskega festivala Kamerat, prvega festivala delavskega filma, ki v fokus postavlja Veliko Britanijo in Kena Loacha, je za poletni namig izbrala prav film tega protagonista socialnega realizma in družbene kritike.
Festival gorniškega filma letos praznuje 15. obletnico. Ob jubileju se je dogajanje vrnilo v Domžale, kjer se bo v tem tednu zvrstilo 33 filmov, štiri predavanja in trije tematski pogovori.
Pred drevišnjo slovensko premiero kratkega filma Sestre, pogovor s Katarino Rešek-Kukla, režiserko filma.
O dveh gledaliških premierah: Hlapci v Slovenskem mladinskem gledališču in Čakam v Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica.
Festival Lent 2021 se je v Mariboru začel na praznični petek. Glavni del festivalskega programa bo trajal do sobote, 3. julija. Potem bo zadnja avgustovska konca tedna sledil še ''polentovski dodatek''. Na 36 prizoriščih v Mariboru se bo zvrstilo 290 prireditev, 16 kulturnih zvrsti.
Letos je minilo 140 let od smrti Josipa Jurčiča. Čeprav je umrl razmeroma mlad, pri 37 letih za tuberkulozo, je imel za seboj velik opus in doktorica Urška Perenič, literarna zgodovinarka in profesorica z Oddelka za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete upa, da Jurčiča ne beremo le do svojega 15 leta, ko ga je treba, ampak ga vzamemo v roke tudi pozneje. Kaj pa v branje priporoča sama? Fotografija: Wikipedija
31. kresni ogenj je sinoči na Rožniku prižgal Borut Kraševec. Roman Agni mu je prinesel letošnjo nagrado kresnik, ki jo časopisna hiša Delo podeljuje za najboljši slovenski roman preteklega leta. Knjiga prinaša ljubezensko dramo z elementi kriminalnega romana in inovativno poetiko, spleteno iz treh pripovednih linij: živalske, dekliške in odrasle. Sinoči se je z Borutom Kraševcem na ljubljanskem Rožniku pogovarjal Vlado Motnikar.
Katero glasbo ste si zapomnili zaradi filma, ali film zaradi glasbe? Na vprašanje tokrat odgovarja Veronika Šoster, literarna kritičarka, komparativistka in pesnica, za svojo dušo tudi filmska kritičarka.
Neveljaven email naslov