Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Zaplešimo tango!

02.01.2016

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!

Mnogi za tango govorijo, da ne gre le za hobi, temveč za življenje samo. Je ples, ki združuje, povezuje, nas nauči spoznavati sebe in druge, ples, pri katerem ne morete ničesar skriti in ki od vas zahteva zbranost, spoštovanje, zaupanje, odprtost … Kako se torej tango razlikuje od ostalih plesov in kako hitro se ga lahko naučimo?

Po besedah Marte Hojker, Tango motion, se lahko tanga nauči kdorkoli, saj ne pozna dolgih koreografij, naučenih zaporedij in zapletenih elementov. Res pa je, da zahteva nekaj zrelosti, pravi Marta, ki se je s tangom spoznala že zelo zgodaj – pri 13. letih.

Tudi vsi ostali, ki plešejo tango, vam bodo povedali, da gre – vsaj na začetku – za enostaven ples, katerega osnova je en sam korak. Po besedah Andreje Podlogar in Blaža Bertoncelj, ki plešeta tango že skoraj dve desetletji, in to celo na Siddharto, so pri tangu najpomembnejši komunikacija med plesalcema, improvizacija in raziskovanje giba v paru na glasbo. Kar dela ta ples edinstven in drugačen od ostalih sta večplastnost (to, da lahko z njim prikažeš vsako razpoloženje in zgodbo in je zato z njim lahko delati tudi na odru) in improvizacija. Ker je osnovna enota en korak, imata plesalca veliko možnosti improvizacije, ki jih drugi plesi ne dopuščajo. Blaž Bertoncelj:

“Tango je v primerjavi z ostalimi plesi kot osnoven set lego kock. Imaš majhne, bazične kocke, ki jih lahko sestavljaš, kakor želiš. Na drugi strani pa imaš duplo konce ali kaj podobnega, kar je že zelo definirano: tu nastane avto in iz teh kock potem ne moreš narediti letala. To je v bistvu princip, kako tango deluje.”

POMEMBNA JE KOMUNIKACIJA MED PLESALCEMA

Da lahko plesalca improvizirata iz enega v drug korak, pa se morata poslušati. Ne vodi moški, temveč gre za komunikacijo, razloži Marta Hojker:

“Ne gre za diktaturo plesalca. Moški predlaga, ženska mu odgovori in nato plesalec interpretira njen odgovor.” 

Pri tangu torej nenehno poteka komunikacija. A ne le komunikacija o tem, kateri korak bo sledil – tango razkrije tudi to, kakšen človek si. Teodora, ki obiskuje začetni tečaj tanga v Tango motion:

“Tango mi je bil vedno všeč, ker je strasten, miren, moraš se povezati s partnerjem, česar ni pri drugih plesih. S kakšnimi plesalci se v trenutku ujameš in potem vidiš, da tudi pogovor z njimi dosti lažje poteka, medtem ko z nekaterimi nimaš toliko kemije, ki jo potrebuješ za skupen ples.”

Tango te torej nauči marsikaj – čutiti sebe in partnerja, poslušati in spoštovati druge, biti pozoren, zbran in odprt. Zato ni čudno, da mnogi verjamejo, da lahko tango spremeni svet. S to vizijo so na primer v srbskem glavnem mestu Beogradu plesne ure tanga že vpeljali v osnovne šole.

URBANI PLES PRISELJENCEV IZ EVROPE

Tango se je razvil v prvi polovici 20. stoletja v Buenos Airesu in Montevideu. Šlo je za urbani ples priseljencev iz Evrope, predvsem iz Italije, ki so se zaradi iskanja dela priseljevali v revnejše predele južnoameriških velemest. Da je tango izgubil pridih pohujšljivosti in z obrobja družbe prišel do elite, je bilo potrebnih še nekaj desetletij. A tango, po prepričanju Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja iz BA Studia Tango, ni ples, ki je obstal v času in prostoru:

“Nekateri sicer zagovarjajo to, da je treba tango plesati le na glasbo, ki je nastala v 30. 40. letih prejšnjega stoletja. Ampak moramo se zavedati, da so plesali na glasbo, ki je takrat obstajala. Če sledimo tradiciji, lahko zdaj plešemo na glasbo, ki obstaja zdaj. Na karkoli, tudi na Siddharto, drugače pa imamo tudi veliko znanih elektronskih bendov, kot sta Gotan project ali Bajofondo.  

Nekateri pristopajo do tanga, kot da je to nekaj, kar je zamrznjeno v zgodovini. In potem vzameš to za uro in pol iz zamrzovalnika, potem ko odplešeš, pa postaviš nazaj notri. Najin pristop je drugačen. Da je tako kot odprta koda pri računalništvu, da se zmeraj razvija. Ko se je tango razvijal v Buenos Airesu, je imel vsak predel svoj stil. Še vedno je enako. Glasba se nenehno razvija, imaš nove vplive in enako se dogaja tudi v plesu.”


Kulturomat

679 epizod


Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.

Zaplešimo tango!

02.01.2016

Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!

Mnogi za tango govorijo, da ne gre le za hobi, temveč za življenje samo. Je ples, ki združuje, povezuje, nas nauči spoznavati sebe in druge, ples, pri katerem ne morete ničesar skriti in ki od vas zahteva zbranost, spoštovanje, zaupanje, odprtost … Kako se torej tango razlikuje od ostalih plesov in kako hitro se ga lahko naučimo?

Po besedah Marte Hojker, Tango motion, se lahko tanga nauči kdorkoli, saj ne pozna dolgih koreografij, naučenih zaporedij in zapletenih elementov. Res pa je, da zahteva nekaj zrelosti, pravi Marta, ki se je s tangom spoznala že zelo zgodaj – pri 13. letih.

Tudi vsi ostali, ki plešejo tango, vam bodo povedali, da gre – vsaj na začetku – za enostaven ples, katerega osnova je en sam korak. Po besedah Andreje Podlogar in Blaža Bertoncelj, ki plešeta tango že skoraj dve desetletji, in to celo na Siddharto, so pri tangu najpomembnejši komunikacija med plesalcema, improvizacija in raziskovanje giba v paru na glasbo. Kar dela ta ples edinstven in drugačen od ostalih sta večplastnost (to, da lahko z njim prikažeš vsako razpoloženje in zgodbo in je zato z njim lahko delati tudi na odru) in improvizacija. Ker je osnovna enota en korak, imata plesalca veliko možnosti improvizacije, ki jih drugi plesi ne dopuščajo. Blaž Bertoncelj:

“Tango je v primerjavi z ostalimi plesi kot osnoven set lego kock. Imaš majhne, bazične kocke, ki jih lahko sestavljaš, kakor želiš. Na drugi strani pa imaš duplo konce ali kaj podobnega, kar je že zelo definirano: tu nastane avto in iz teh kock potem ne moreš narediti letala. To je v bistvu princip, kako tango deluje.”

POMEMBNA JE KOMUNIKACIJA MED PLESALCEMA

Da lahko plesalca improvizirata iz enega v drug korak, pa se morata poslušati. Ne vodi moški, temveč gre za komunikacijo, razloži Marta Hojker:

“Ne gre za diktaturo plesalca. Moški predlaga, ženska mu odgovori in nato plesalec interpretira njen odgovor.” 

Pri tangu torej nenehno poteka komunikacija. A ne le komunikacija o tem, kateri korak bo sledil – tango razkrije tudi to, kakšen človek si. Teodora, ki obiskuje začetni tečaj tanga v Tango motion:

“Tango mi je bil vedno všeč, ker je strasten, miren, moraš se povezati s partnerjem, česar ni pri drugih plesih. S kakšnimi plesalci se v trenutku ujameš in potem vidiš, da tudi pogovor z njimi dosti lažje poteka, medtem ko z nekaterimi nimaš toliko kemije, ki jo potrebuješ za skupen ples.”

Tango te torej nauči marsikaj – čutiti sebe in partnerja, poslušati in spoštovati druge, biti pozoren, zbran in odprt. Zato ni čudno, da mnogi verjamejo, da lahko tango spremeni svet. S to vizijo so na primer v srbskem glavnem mestu Beogradu plesne ure tanga že vpeljali v osnovne šole.

URBANI PLES PRISELJENCEV IZ EVROPE

Tango se je razvil v prvi polovici 20. stoletja v Buenos Airesu in Montevideu. Šlo je za urbani ples priseljencev iz Evrope, predvsem iz Italije, ki so se zaradi iskanja dela priseljevali v revnejše predele južnoameriških velemest. Da je tango izgubil pridih pohujšljivosti in z obrobja družbe prišel do elite, je bilo potrebnih še nekaj desetletij. A tango, po prepričanju Andreje Podlogar in Blaža Bertonclja iz BA Studia Tango, ni ples, ki je obstal v času in prostoru:

“Nekateri sicer zagovarjajo to, da je treba tango plesati le na glasbo, ki je nastala v 30. 40. letih prejšnjega stoletja. Ampak moramo se zavedati, da so plesali na glasbo, ki je takrat obstajala. Če sledimo tradiciji, lahko zdaj plešemo na glasbo, ki obstaja zdaj. Na karkoli, tudi na Siddharto, drugače pa imamo tudi veliko znanih elektronskih bendov, kot sta Gotan project ali Bajofondo.  

Nekateri pristopajo do tanga, kot da je to nekaj, kar je zamrznjeno v zgodovini. In potem vzameš to za uro in pol iz zamrzovalnika, potem ko odplešeš, pa postaviš nazaj notri. Najin pristop je drugačen. Da je tako kot odprta koda pri računalništvu, da se zmeraj razvija. Ko se je tango razvijal v Buenos Airesu, je imel vsak predel svoj stil. Še vedno je enako. Glasba se nenehno razvija, imaš nove vplive in enako se dogaja tudi v plesu.”


17.01.2015

Mladi pisateljici

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


10.01.2015

Svet knjig

V začetku tedna so razglasili nagrajence literarnega natečaja Ane Frank. Namenjen je bil 12- do 14-letnikom, ki so prebrali dekličin dnevnik in na podlagi tega napisali spis z naslovom Ana Frank – njeno sporočilo moji generaciji. Podobnih projektov, s katerimi spodbujajo branje knjig med otroki, je v zadnjih letih veliko, a zanimanje za zgodbe, ki se skrivajo za knjižnimi platnicami, kljub temu upada. O branju, poteh, na katere nas popeljejo doživetja, ki jih opišejo pesniki in pisatelji, ter najljubših knjigah se je s petošolci ljubljanske OŠ Franceta Bevka pogovarjala Andreja Gradišar.


03.01.2015

Poštne znamke

3. januarja leta 1919 so začele izhajati prve v Sloveniji natisnjene poštne znamke. Čeprav smo pri tem prvem izidu nekoliko zaostajali za drugimi evropskimi državami, se lahko pohvalimo s tem, da je eden izmed idejnih očetov poštne znamke prav Slovenec. Ob tej visoki obletnici znamk, smo se o njih pogovarjali tudi v tokratni oddaji Kulturomat, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.


20.12.2014

Zavijanje božično - novoletnih daril

Ker se bliža čas obdarovanj, smo vam v Kulturomatu tokrat ponudili nekaj praktičnih nasvetov, kako lahko darila, ki jih postavite pod smrečico, kar najlepše okrasite. Pri tem so nam z napotki pomagali dijaki, ki na Srednji trgovski šoli Ljubljana obiskujejo smer Aranžerski tehnik. Povedali so nam, katere materiale naj pri zavijanju daril uporabimo, kako se med seboj dopolnjujejo barve, nekoliko pa smo se dotaknili tudi samega bontona ob izročevanju daril. Izpostavili smo tudi dejstvo, da je lepo prav vsako darilo, ne glede na vsebino zavitka, saj največ šteje pozornost, ki jo z obdarovanjem izkažemo.


13.12.2014

Veseli tobogan

Veseli tobogan je zopet tu. Tokrat na Osnovni šoli Frana Kranjca v Celju. Na odru se bo zvrstilo veliko mladih talentov: pevci, instrumentalisti, recitatorji in pripovedovalci skečev. V glavnih vlogah bodo seveda otroci od prvega do devetega razreda. Zbor in vokalne soliste bo spremljal ansambel z dirigentom Lojzetom Kranjčanom. Po toboganu se bo veselo z njimi spustil voditelj Milan Krapež. Vzdušje na generalki je preveril Dejan Petek.


06.12.2014

Shod parkljev Podkornu

Parklji nas skupaj z MIklavžem po navadi obiščejo 5. ali 6. decembra. Že teden prej pa se hudobci treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - zberejo v Podkornu. Več kot 200 parkljem se je pridružila Andreja Gradišar.


06.12.2014

Shod parkljev Podkornu

Parklji nas skupaj z MIklavžem po navadi obiščejo 5. ali 6. decembra. Že teden prej pa se hudobci treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije - zberejo v Podkornu. Več kot 200 parkljem se je pridružila Andreja Gradišar. Foto: Blaž Grabeljšek


29.11.2014

Plesni festival Živa

Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa je vsakoletni dogodek, ki že od leta 1975 predstavlja presek aktualne plesne ustvarjalnosti izbranih skupin in posameznikov iz vse Slovenije. Letošnji program je obiskovalcem poleg s plesom postregel še z mnogimi spremljajočimi dejavnostmi, recimo z vajami v zapeljevanju, ki jih boste spoznali tudi v tokratni oddaji Kulturomat. Seveda pa je glavno vodilo festivala Živa sodobni ples, ki s svojo odprtostjo mladim plesalcem, ki na festivalu nastopijo, ponuja neomejene možnosti pri izražanju njihovih čustev in vtisov iz okolja. Festival Živa je tudi svojevrsten poklon Živi Kraigher, znani plesni pedagoginji, koreografinji in dolgoletni voditeljici Oddelka za izrazni ples na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani. Vtise o festivalu je med mladimi nastopajočimi in med tistimi, ki ga s svojim delom omogočijo, zbral Aleš Ogrin.


22.11.2014

Knjižnica

Ste med tistimi, ki jih imenujemo knjižni molji in kar naprej tičijo z nosom v knjigah, ali med tistimi, ki spretno klikajo z miško ter iščejo gradivo in zanimive elektronske knjige na svetovnem spletu? Oboje je vznemirljivo, v tokratnem Kulturomatu, ki ga je pripravila Petra Medved, pa bomo ugotavljali, zakaj je dobro, da večkrat obiščemo knjižnico, in kako previdno je treba uporabljati gradiva, ki jih najdemo na svetovnem spletu.


15.11.2014

Ula Ložar

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


08.11.2014

Glasbena družina Hudnik

Družine, v katerih se vsi od najmlajšega do najstarejšega ukvarjajo z glasbo, so danes izjemo redke. Pri Hudnikovih pa muzicirajo - in to na več kot le ljubiteljski ravni - tako starši kot štirje bratje Izak, Tobija, Ruben in Jonatan. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako je živeti v družini, ki je popolnoma predana glasbi, kaj jim ta pomeni in kateri instrument je najbolj kul. Pripravila: Andreja Gradišar.


01.11.2014

Dojemanje smrti nekoč

Prvi november je praznik vseh svetih in je posvečen spominu na mrtve. Na Slovenskem in v okolici ima dolgo tradicijo, ki pa se je v stoletjih spreminjala. Lea Ogrin se je o dojemnaju smrti pogovarjala z etnologinjo Katjo Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije.


25.10.2014

Guliver

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


18.10.2014

Didžeridu

Didžeridu je glasbilo avstralskih aboriginov. Prvi je o njem pisal avstralski kirurg in raziskovalec T. B. Wilson leta 1835, danes pa postaja didžeridu priljubljeno glasbilo po celem svetu. Več o didžeriduju pa v oddaji Kulturomat, ki sta jo pripravila Grega Ahlin in Lea Ogrin.


20.09.2014

Alica v čudežni deželi

Gledališče Hiška se je v zadnjih letih izkazalo kot eno najboljših otroških gledaliških skupin. Od leta 2007 so nanizali kar 7 zaporednih uvrstitev na Državno srečanje otroških gledaliških skupin. Letos so bili s predstavo Alica v Čudežni deželi izbrani za nastop na 10. mednarodnem otroškem in mladinskem festivalu Bela vrana v Litvi. Z njimi se je pogovarjal Dejan Petek.


11.10.2014

Vloga za Emo

Zapiši svojo zgodbo in pusti pečat. Sledi svojim ciljem! To so sporočila, ki jih prinaša mladinski celovečerni film Vloga za Emo. Svoje sanje je poskušala uresničiti tudi mlada igralska ekipa, ki ji je uspelo prenesti zgodbe najstnikov na filmsko platno. Film je bil posnet po navdihu knjige Mateje Zorko Motivakcija za mlade v sodelovanju z režiserjem Alenom Pavšarjem in s Šolskim centrom Celje. Z ustvarjalci mladinskega celovečernega filma Vloga za Emo se je pogovarjala Petra Medved.


04.10.2014

Zgodbe nekega Hektorja

Priljubljene zgodbe bistrega labradorca Hektorja so se iz knjig Dima Zupana preselile tudi na Radio Slovenija. Jutri, ob 8.05 na 1. programu boste lahko prisluhnili prvemu od sedmih delov nadaljevanke v priredbi in režiji Irene Glonar. O radijski igri se je Dejan Petek pogovarjali z ustvarjalci Zgodbe nekega Hektorja.


27.09.2014

Kulturna dediščina

Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.


13.09.2014

Amuleti

Morda imate svoj amulet - predmet, ki ga vtaknete v žep, preden greste pisat test in pri tem upate, da vas bo zavaroval pred težkimi vprašanji. O tem, kakšne amulete imajo mladi, zakaj jih nosijo in kaj jim pomenijo, pa tudi kako in kakšni so bili amuleti v različnih kulturah in zakaj so nastali, se je Petra Medved v tokratnem Kulturomatu pogovarjala s kustosom iz Slovenskega etnografskega muzeja doktorjem Markom Frelihom in devetošolci osnovne šole Sostro. Fotografija: Egipčanska boginja Izida je bila med ljudmi najbolj priljubljena, saj je predstavljala vitalno energijo življenja in upanja v posmrtno življenje. Ker je bila božanska mati in zaščitnica svojega sina Horusa, so njen amulet nosile predvsem matere z majhnimi otroci. Amulet boginje Izide je star skoraj 3000 let in je shranjen v Slovenskem etnografskem muzeju. Avtor fotografije MARKO HABIČ, Slovenski etnografski muzej.


06.09.2014

Selfie

Avtorji slovarjev angleškega jezika Oxford Dictionaries vsako leto izberejo besedo leta. Lansko leto je ta naslov pripadel izrazu selfie. Beseda, ki označuje fotografijo, ki jo upodobljenec po navadi naredi kar sam z mobilnim telefonom ali bolj redko s fotaparatom, sicer obstaja že od leta 2002. Na enem od forumov jo je zapisal neznani avstralski moški, ki je zraven objavil fotografijo svojega poškodovanega obraza, slikal pa se je seveda sam. Za besedo leta so selfie izbrali, ker se je v enem letu uporaba te besede povečala kar za 17 tisoč odstotkov. Za njeno popularizacijo so poskrbeli tako navadni smrtniki kot znane osebe – med drugim je italijanska skupina najstnikov na samoportret ujela tudi papeža Frančiška. Kot vidite na sliki, je selfie naredil tudi Program za mlade. Oddajo je pripravila Andreja Gradišar.


Stran 17 od 34
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov