Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V današnjem Kulturomatu bomo predstavili Festival stripa: Tinta, ki že 11. leto zapored predstavlja stripovsko umetnost. Festival poteka vse od 7. do 13. oktobra. V tem času pa se je v Ljubljani zvrstilo več delavnic, različnih dogodkov in razstav. V Slovenijo je Tinta privabila tudi znane tuje umetnike, med drugim Noémie Marsily, belgijsko ilustratorko in ustvarjalko stripov. Utrip festivala je pred mikrofon ujela Lana Furlan.
683 epizod
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
V današnjem Kulturomatu bomo predstavili Festival stripa: Tinta, ki že 11. leto zapored predstavlja stripovsko umetnost. Festival poteka vse od 7. do 13. oktobra. V tem času pa se je v Ljubljani zvrstilo več delavnic, različnih dogodkov in razstav. V Slovenijo je Tinta privabila tudi znane tuje umetnike, med drugim Noémie Marsily, belgijsko ilustratorko in ustvarjalko stripov. Utrip festivala je pred mikrofon ujela Lana Furlan.
Bart Moeyaert, eden najuspešnejših belgijskih mladinskih avtorjev, se je rodil v Bruggeju in sicer kot sedmi sin, zato je bil po belgijski tradiciji njegov boter sam kralj Baudouin I. Belgijski. Prvo knjigo Razglašeni duet je izdal že pri devetnajstih letih in zanjo prejel prvo literarno nagrado. Njegov opus šteje več kot štirideset romanov, piše pa tudi za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje romane je prejel najprestižnejše domače in tuje literarne nagrade ter leta 2019 osvojil prestižno mednarodno spominsko nagrado Astrid Lindgren. Pred mikrofon smo ga ujeli v času 38. Slovenskega knjižnega sejma, kjer je predstavljal knjigo Bratje, ki je izšla pri založbi KUD Sodobnost International.
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto podeljuje priznanje Zlata hruška, ki je znak kakovosti mladinskih knjig. Strokovna žirija je letos med 983 naslovi izbrala 119 tistih, ki po vsebini in izvedbi izstopajo ter so se tako uvrstile med odlične izdaje leta. Odličnim mladinskim knjigam pa podelijo še priznanja v štirih kategorijah; za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, izvirno poučno knjigo, ter za prevedeno mladinsko leposlovno in poučno knjigo. Pred mikrofon smo povabili vodjo Pionirske - Darjo Lavrenčič Vrabec, ki bo mladim poslušalcem predstavila njej najljubše knjige iz letošnje bere Zlatih Hrušk.
Na I. OŠ Celje to šolsko leto nastaja muzikal. 40 učencev in več učiteljev je sicer še na začetku ustvarjalnega procesa, a vseeno smo izvedeli, kako so se lotili dela, si razdelili vloge ter kakšen glasbeni in plesni spektakel to bo. Pogovarjali smo se z dvema šestošolkama in mentorico gledališkega krožka na šoli.
Gostja tokratnega Kulturomata je Petja Golec Horvat, ki jo gledališče spremlja že od mladih dni, ko je pri petih letih prvič stopila na veliki oder SNG Maribor kot otrok v operi Madame Butterfly. In od tega trenutka naprej odra ni več zapustila. Nadaljevala je šolanje na Prvi gimnaziji Maribor, kjer sodeluje pri predstavah Prvega odra, svojo pot pa namerava z gledališčem povezati tudi po koncu gimnazije. Gledališče je za Petjo trenutek, ko se ugasnejo telefoni, zapusti zunanji svet in vstopi v zgodbe ljudi, ki so ves čas okoli nas, pa jih morda ne opazimo, in prostor, kjer raziskujemo meje sebe in meje drugih, sočasno pa neizmerno varnost.
V današnjem Kulturomatu so se nam pred mikrofonom pridružile dijakinje prve gimnazije Maribor – Ajda, Aleksandra, Dunja, Javorka, Lara, Tarja in Ajda, ki že vsa štiri leta šolanja obiskujejo delavnice likovnega ustvarjanja. V štirih letih so svoje risarsko in slikarsko tehniko pod mentorstvom Natalije R. Črnčec izpopolnile svoja dela pa bodo sedaj razstavile v prostorih gimnazije. Vsak mesec tega šolskega leta bo na ogled razstava ene izmed udeleženk delavnic, vstop pa je prost ves čas odprtja šole.
Voranc Markič, ki obiskuje 8. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, je vsestranski glasbenik. Že sedmo leto igra klarinet, igra tudi v orkestru radovljiške glasbene šole, poje v cerkvenem pevskem zboru, zelo dejaven pa je tudi pri folklornem društvu. Spoznajmo ga v Kulturomatu!
Pri založbi Vigevage knjige je izšel risoroman Ogljik in Silicij francoskega avtorja Mathieuja Bableta v prevodu Saše Jerele. Zgodba pripoveduje o moškem in ženskem robotu, ki sta nastala v nadzorovanem laboratorijskem okolju ter bila ustvarjena za pomoč v domu za ostarele, njuna življenjska doba pa je omejena na 15 let. A kaj se zgodi, če bi robota želela živeti dlje, potovati in videti svet ter občutiti prostost? Ogljik in Silicij, ženski in moški robot, izbereta vsak svojo pot skozi življenjski cikel, a se njuni poti v kataklizmičnem svetu, ki dobesedno razpada pred njunimi očmi, nenehno prepletata. Tako smo v tokratnem Kulturomatu pred mikrofon povabili urednico založbe Vigevage knjige, Anjo Zag Golob, ki nam bo risoroman, namenjen vsem mladim ljubiteljem znanstvene-fantastike ter filozofije, predstavila in podala teme, o katerih je ob branju tega risoramana vredno razmisliti.
Festival angažiranega pisanja ITN. je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tino Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi le teh. Gre torej za festival mladih za mlade. Pred mikrofon smo tako povabili tri mlade programske ustvarjalce festivala: Elo Potočnik, Saro Špelec in Matevža Remsa.
Grafično oblikovanje je eden od poklicev, ki ga ljudje morda niti ne zaznajo. A pravzaprav je prisotno čisto povsod. Vsak plakat, reklama, nalepka ali časopis in revija potrebuje grafičnega oblikovalca, ki stvari postavi, nariše in pripravi za tisk. V sklopu društva Novi Dijak, ki vsako leto izda več publikacij, je grafično oblikovanje začelo zanimati tudi dijakinjo Ajdo Justin. V tokratnem Kulturomatu nam bo tako predstavila delovanje društva Novi dijak ter razložila kaj grafično oblikovanje pravzaprav je.
V Kulturomatu se nam je danes pridružila Tara Rubinič. Nadobudna mlada slikarka, katere umetniška pot se je začela v dolgem obdobju karantene. Namesto papirja in besed je za izražanje čustev izbrala platno in čopič ter njej najljubšo modro barvo in pričela s slikanjem. Svojo tehniko je razvijala, dela objavljala na Instagram profilu ter pridobila vse večji odziv. Njena likovna dela so risana v melanholičnem tonu in opazovalcu prenašajo uvid v Tarino otroštvo in občutja.
Pri založbi Miš je v sklopu projekta Smo to mi, ki ga financira Evropska unija, izšel roman Bizarno nizozemskega avtorja Sjoerda Kuyperja. Zgodba o nesamozavestnem dekletu, ki piše dnevnik, je vse prej kot drobna, saj kmalu postane prava pustolovščina ter vrtiljak družbenih tem in filozofskih drobcev, ki jih avtor spretno vpleta v zgodbo resnice, laži in domišljije. Kot bralci se prej ali slej vprašamo, kaj je res in kaj ne. Razmišljujočo in drzno knjigo o skoraj čisto vsem je prevedla Katjuša Ručigaj, mi pa smo jo povabili v tokratni Kulturomat.
Jure Kotar je med poletnimi počitnicami prišel na idejo, da bi spremenil svoj stil oblačenja. Slediti je začel modnim trendom ter pričel s šivanjem lastnih hlač. Da pa bi svoj cilj dosegel, se je odločil, da bo v šoli vsak dan oblečen drugače. Tako je s šolskim letom 2021/2022 začel vsakodnevno menjavanje oblačil, vse skupaj pa dokumentiral s fotografiranjem. V enem letu je tako sestavil 170 različnih modnih izgledov ter ustvaril več kot 510 slik, ki jih je z letošnjim šolskim letom izdal v obliki zina. Z zinom Jure želi še posebej izpostaviti dejstvo, da lahko s pomočjo rabljenih oblačil in premišljeno izbiro teh ustvarimo veliko zanimivih modnih izgledov.
V današnjem Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružil Matic Moškon. Mladi in nadobudni slikar se je s slikanjem srečal v osnovni šoli, ko si je ogledal razstavo v galeriji Dobra Vaga, resneje pa nadaljeval v srednji šoli. Letos je osvojil prvo nagrado na 57. mednarodnem slikarskem Ex-Tempore v Piranu. V svojih delih se zanima predvsem za človeško anatomijo, ki pa jo povezuje z raziskovanjem čustev. Njegova dela so tako mešanica portretov in figur, v katerih išče nove slikarske podvige.
Rahela Kerín je poezijo začela pisati v sedmem razredu osnovne šole in ob koncu šolanja s pomočjo učiteljice slovenščine izdala pesniško zbirko trinajstih pesmi, ki jo spremljajo ilustracije njenega brata. Kot pravi sama, je začela pisati v času šolanja na daljavo, ko je s poezijo vprašanja in teme, ki so je pestile, prelila na papir. Rahela svoje pisanje nadaljuje in nadgrajuje in to namerava početi še naprej.
Mlada, nadobudna pesnica Gitica Jakopin je bila pred dvema letoma gostja Kulturomata. Takrat sva v pogovoru predstavila njeno prvo pesniško zbirko z naslovom »Njej«. Njeno ustvarjanje se je sčasoma nadgrajevalo, pesmi so se nabirale in svet je ugledala druga pesniška zbirka, ki nosi naslov »Hoditi ali pa teči« in je izšla pri založbi Totaliteta. Zbirko, razdeljeno na štiri tematske sklope, pa dopolnjujejo še čuteče fotografije Eve Brank. Tako s fotografijami kot s poezijo lahko ob branju stopimo v rahločutni in razmišljujoči svet dveh mladih ustvarjalk, katerih ustvarjanje nima meja.
V zadnjem Kulturomatu pred poletnimi počitnicami, se nam je pred mikrofonom pridružila vodja Pinorske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim poslušalcem bo podala zanimive bralne nasvete za poletne čase.
Študentsko-dijaška predstava Vse, kar je je premiero dočakala v maju. Gre za dolg ustvarjalen proces, pri katerem so mladi igralci in igralke, avtorice in avtorji, po filmski predlogi ustvarili svoje lastno besedilo in predstavo. V njej so iskali predvsem lastne poglede na odnose in človeka ter razmišljali o kompleksnosti čustev. Po dveh uspešnih in razprodanih izvedbah kmalu sledijo ponovitve. AVTORJI O PREDSTAVI Vse kar je, sta dva človeka, ki sta drug v drugem uspela najti nekaj, kar sta vedno iskala. Oti v predstavi pravi takole: ““Če obstaja kakršnakoli čarobnost na tem svetu, mora biti v poskusu razumevanja nekoga. To je skoraj nemogoče, ampak komu je to sploh pomembno? Odgovor je najbrž v tem, da se trudiš.” Vse kar je, je predstava o vsem tistem, kar je med tem, da se ti z nekom zgodi nič in vse hkrati. Če večina umetnosti govori o tem, kako je, če z nekom si ali nisi, smo se mi odločili raziskati, kaj vse se skriva v tej vmesni fazi. Mogoče pa je ta faza lepša in bolj pristna, ker v nobenem trenutku ni prisiljena in zlagana. Predstava je nastala iz želje po raziskovanju naših lastnih pogledov na odnos, po motivih izjemne ameriške filmske trilogije: Before Sunrise, Before Sunset in Before Midnight. Navdušilo nas je dejstvo, da se v vseh treh filmih ne zgodi praktično nič. Vse, kar gledamo, sta ona dva, vsak zase in skupaj. Njun odnos, iskrenost, na začetku celo neke vrste naivnost, ki nas tako posrkata, da čez vse filme spremljamo izključno njun dialog. Ključna beseda vsem trem filmom je ljubljenost. Tako smo iz nje črpali ideje za lastne monologe, ki smo jih vkomponirali v predstavo. Tako je moč slišati 10 različnih pogledov na ljubljenost. Predstava pušča gledalcu občutek, da se je vredno truditi in da dokler nekoga pogrešamo, nam ni vseeno. Mladim ustvarjalcem lahko sledite na IG profilu: odprtascena
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka. Mladi pisateljici Jana Brus in Leticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) -, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika. LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freibergu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freibergu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe. JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom. Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
Eli Potočnik nobeno ustvarjanje ni tuje, vse pa se je začelo s pisanjem poezije. Čeprav večina mladih najraje uporablja prosti verz, je Ela najbolj domača v sonetni obliki. S svojim sonetom si je prislužila tudi nagrado mala veronika. V pesmih predeluje predvsem ljubezenske in bivanjske tematike, njen vzornik pa je pesnik Josip Osti. Elino ustvarjanje pa se ne ustavi le pri pisanju poezije. Pridružila se je skupini Generacija generaciji, ki jo vsako leto organizira gledališče Glej. V sklopu skupine ustvarja avtorski gledališki projekt s temo aktivizma, pri gledališču pa jo najbolj pritegneta igra in dramaturgija. Kaj vse še ustvarja, pa boste izvedeli v Kulturomatu.
Domen Cvar se je z glasbo srečal, ko je prvič prijel za akustično kitaro. Njegova predanost glasbi se je nadaljevala, igranju kitare je dodal še klavir ter se seznanil s praktičnim ustvarjanjem glasbe. Skupaj s prijateljem je ustvaril duo Direktiva zahod, z istim imenom sta konec leta 2021 izdala prvi virtualni glasbeni album. V svoji glasbi se poigrava s toni in vanjo vpeljuje več žanrov, kot so trap, rap in celo džez. Ob glasbenem ustvarjanju pa Domen poprime tudi za pisalo, najraje piše poezijo v prozi. Redno objavlja v glasilu Novi dijak in nastopa na literarnih večerih. V prihodnjih projektih pa namerava poezijo in glasbo združiti.
Neveljaven email naslov