Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz (1914–1998) je eden od najvznemirljivejših pesniških glasov 20. stoletja. Njegovo poezijo zaznamuje nadrealizem, hkrati pa je precej filozofska in refleksijska, a dovolj jasna, da očara, kot na primer pesem V soglasju, ki jo je prevedel Ferdinand Miklavc, interpretira pa jo dramska igralka Majda Grbac.
30 epizod
Kratek jutranji odmerek poezije v interpretaciji dramske igralke, igralca, včasih tudi avtorja, avtorice.
Mehiški pesnik in esejist Octavio Paz (1914–1998) je eden od najvznemirljivejših pesniških glasov 20. stoletja. Njegovo poezijo zaznamuje nadrealizem, hkrati pa je precej filozofska in refleksijska, a dovolj jasna, da očara, kot na primer pesem V soglasju, ki jo je prevedel Ferdinand Miklavc, interpretira pa jo dramska igralka Majda Grbac.
Intimna pesem ali pesniški zapis Toneta Pavčka o večno odprti notranji rani, negotovosti, odhajanju, strahu, bolečini, surovosti sveta. Interpretira Boris Juh.
Orfične himne so zbirka sedeminosemdesetih slavilnih pesmi, v katerih se literarni subjekt kot priprošnjik obrača na starogrške bogove pa tudi na poosebljene naravne pojave in naravo samo, da bi njemu in drugim, posvečenim v orfizem, religiozno in literarno tradicijo, prinesli srečo in blaginjo. Njihov začetnik naj bi bil mitski pesnik Orfej. Bogovom se poskuša prikupiti z dolgimi seznami epitetov in opisom njihovih božanskih moči. Danes velja, da je zbirka himn nastala v Mali Aziji v prvih štirih stoletjih našega štetja, čeprav nekateri raziskovalci verjamejo, da so himne starejše. Himne še danes ritualno uporabljajo in berejo poganski izpovedovalci tako imenovanega helenizma, vere v bogove grškega panteona. Himno Afroditi je prevedla Lara Unuk. Interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Slepota in lepota – obe sta zajeti v naslovu četrte pesniške zbirke Ines Cergol – zbirke (S)lepota, v kateri se je pesnica razgledala po odčaranem svetu in se zazrla vase. Naslovno pesem interpretira igralka Polona Juh.
Slovenska pesnica Ada Škerl velja za ženski pol pesnikov Kajetana Koviča, Janeza Menarta, Toneta Pavčka in Cirila Zlobca, ki so izdali znamenito pesniško zbirko Pesmi štirih. V času zapovedanega socialističnega realizma so znova uvedli intimizem v liriko, Ada Škerl pa je knjigo osebnoizpovednih pesmi Senca v srcu objavila že štiri leta pred njimi. Poslušajmo njeno pesem z naslovom In vse je, kot je sleherno jesen. Interpretira jo Judita Zidar.
Poezija, ki jo piše Andrej Rozman Roza, dokazuje, da je pesniku mar za svet, da se tika s humorjem in da išče in najde posrečene rime. Vse troje velja tudi za njegovo pesem Stanja (interpretira jo dramski igralec Blaž Valič).
Jure Detela (1951–1992) je eden najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Objavil je tri pesniške zbirke: Zemljevidi (1978), Mah in srebro (1983) ter Pesmi (1992) – v tej knjigi so zbrane tri pesniške zbirke, in sicer omenjeni prvi dve in pesniška zbirka Tisoči krotkih oči. Na kocu te knjige je kratka, a izjemno ganljiva pesem brez naslova, ki jo interpretira dramski igralec Željko Hrs.
Pesnica in prevajalka Iva Jevtić (1976) je leta 2005 izdala pesniški prvenec z naslovom Težnost, osemnajst let pozneje, leta 2023, pa tematsko nadaljevanje prvenca, pesniško zbirko Milost. Za to zbirko je pesnica prejela Veronikino nagrado (2023), v njem pa na liričen način ubeseduje praznino, prazne prostore, kjer deluje milost. To izrazi tudi v svoji zelo kratki pesmi Kaj smo našli, ki jo interpretira dramska igralka Darja Reichman.
Pesnica in igralka Mila Kačič (1912–2000) je znana po številnih pesmih, pa čeprav njen pesniški opus ni obsežen. Njene pesmi so krhke, izpisane z jasno in pretresljivo toplino. Na dan mrtvih objavljamo njeno pesem Misel o smrti, ki jo interpretira dramska igralka Gaja Filač.
Filozof, pesnik in prevajalec Gorazd Kocijančič (1964), širše znan po prevodih zbranih Platonovih del, je objavil pet pesniških zbirk. Leta 2012 je izšla njegova zbirka Primož Trubar zapušča Ljubljano. V njej Kocijančič, ki v uvodu k zbirki pove, da se je Trubar poetsko naselil v njem, skozi glas osrednjega slovenskega reformatorja razgrne različne teme, tako cerkvene in religiozne kot tudi bolj posvetne. Na dan reformacije objavljamo Kocijančičevo prvo pesem iz cikla Svoboda, v kateri upesnjuje Trubarjevo premišljevanje o sebi in svobodi. Interpretira jo Željko Hrs.
Pesnik, pisatelj, esejist, umetnostni zgodovinar in kustos Robert Simonišek je objavil pet pesniških zbirk, zadnja z naslovom Vračanje k čistosti je izšla letos in je predsinočnjim prejela Jenkovo nagrado. Pesnik v njej refleksivno, umerjeno upesnjuje doživljanje življenja in njegovih duhovnih razsežnosti. Zbirko sestavljajo štirje pesniški cikli in prva pesem v enem izmed njih z naslovom 'Zakrita razmerja' celostno zajema tako tematiko kot tudi meditativen način, s katerim pesnik pristopa k pisanju. Intepretira jo igralec Matej Puc.
Pesnica in prevajalka Miljana Cunta (1976), vitezinja poezije in Prešernova nagrajenka, je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (2023) prepričala tako bralce kot kritike in pravkar je postala še soprejemnica Jenkove nagrade. Osnovna tematika te zbirke sta prostor in čas, ki ju pesnica upesnjuje tudi prek svojih življenjskih zgodb, kar se izrazi tudi v njeni pesmi Ura, ki jo interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar.
Na današnji dan pred natanko stodesetimi leti se je rodil pesnik, prevajalec in esejist Bogomil Fatur (1914–1990). Svoje prve pesmi je objavljal že zelo zgodaj, komaj petnajstleten, ko pa še ni dopolnil niti dvajset let, je bil že uvrščen v antologijo Slovenska sodobna lirika (1933). Izid njegove prve pesniške zbirke z naslovom Knjiga lirike je preprečila druga svetovna vojna, zato je izšla šele l. 1947. Sledil je dolg pesniški molk, ki so ga prekinjale objave v revijah, potem pa sta v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja izšli še zbirki Teme in variacije (1973) ter Beli galeb (1974). Faturjevo liriko določa izrazna moč upesnjevanja, to se kaže tudi v njegovi pesmi Jesen je zunaj, ki jo interpretira Branko Jordan.
William Stafford, živel je med leti 1914–1993, je svojo prvo knjigo poezije objavil šele pri 46 letih, nato pa ustvaril izjemen pesniški opus, ki obsega več kot trideset pesniških knjig. Danes velja za klasika ameriške sodobne poezije. V pesmih običajno izhaja iz vsakdanjih situacij, drobnih zemeljskih posameznosti, izza katerih pa pogosto zaslutimo še nekaj drugega – morda prav tisto, o čemer govori v pesmi z naslovom Dvožariščna. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: Jožef Ropoša; produkcija 2017.
Mehiška avtorica z evropskimi koreninami Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Ustvarjalko smo leta 2012 lahko slišali tudi na ptujskem festivalu Dnevi poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: Saša Mihelčič; produkcija leta 2012.
Denise Levertov (1923–1997) velja za eno najpomembnejših predstavnic ameriške poezije 20. stoletja. Rodila se je sicer v Veliki Britaniji, a se je po poroki leta 1948 preselila v New York. V poeziji je velik pomen pripisovala premišljeni rabi tehničnih sredstev in razpirala zelo različne tematike: od družbenokritičnih do ljubezenske in religiozne. Denise Levertov je pogosto tematizirala tudi žensko izkušnjo bivanja v svetu. Prevajalki: Judita Mia Dintinjana, Veronika Dintinjana; interpretira: Sabina Kogovšek, produkcija 2015.
Pesnica, prevajalka in oblikovalka notranjih prostorov Lucija Stupica je nedavno izdala svojo peto knjigo poezije, že od izida nagrajenega pesniškega prvenca, Čelo na soncu iz leta 2000 pa velja za prepoznaven, samonikel glas slovenske poezije. Ob temi tujstva je stalnica njene poezije tudi tema bližine – ali pa, kot v pesmi Miza, njenega nasprotja, oddaljevanja. Pesem Miza je objavljena v avtoričini tretji knjigi poezije, Otok, mesto in drugi iz leta 2008. Interpretka: Draga Potočnjak, posneto leta 2011.
Od izida prvenca leta 2008 je Veronika Dintinjana intenzivno navzoča na našem pesniškem polju; njena izvirna poezija in njeni prevodi pričajo o tem, da gre za izjemno razgledano in razmišljujočo avtorico s posebnim posluhom za poezijo in umetnost sploh. Njen pesniški jezik je jasen in v svoji izreki izjemno natančen in večplasten, poln pomenskih obratov. Pesem Redči se … je iz avtoričinega prvenca Rumeno gori grm forzicij. Interpretira: Draga Potočnjak; posneto leta 2011.
Pokojni ameriški pesnik Robert Bly je objavil več kot 20 avtorskih in prevodnih knjig poezije. V domovini velja za enega izmed ključnih avtorjev, ki so pripomogli k uveljavitvi in priljubljenosti pesmi v prozi kot posebne literarne zvrsti. Avtorjeve pesmi v prozi so v svojem jedru poetične bivanjske refleksije, in čeprav izhaja iz nazornih vizualnih podob, pogosto vzetih iz sveta narave, kaže pomen njegove poezije iskati globlje, prej kot na dobesedni na abstrahirani pomenski ravni. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: Klemen Janežič; produkcija 2017.
Priznani argentinski pesnik Hugo Mujica je začel pesniti po tridesetem letu, ko je stopil na pot meniškega življenja, ki ga je pozneje popeljala v duhovniški stan. Njegov opus nastaja v dialogu s številnimi misleci, od Eckharta do Heideggra, pa tudi pesniki, toda sam največji vpliv na svoje ustvarjanje priznava glasbi. Prevajalec: Pablo Juan Fajdiga; interpret: Milan Štefe; produkcija 2012.
Angleški pesnik, slikar in mistik William Blake je živel v letih od 1757 do 1827. Na njegov nazor sta močno vplivali revoluciji v Ameriki in Franciji, sam pa je pomembno vplival na angleško romantiko. Ena njegovih najznamenitejših pesmi ima naslov Tiger. V njej se subjekt vprašuje o tem, kako je lahko plod stvarnikovega dela tako strašno bitje, kot je tiger. Blakeovo pesem je prevedel Veno Taufer, interpretira jo dramski igralec Aleš Valič.
Neveljaven email naslov