Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra.
Prevajalka: Maja Kovač;
režiserka: Saška Rakef;
interpretka: Saša Mihelčič;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.
43 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra.
Prevajalka: Maja Kovač;
režiserka: Saška Rakef;
interpretka: Saša Mihelčič;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.
V Literarnem nokturnu predstavljamo kratko zgodbo pisatelja Zorana Kneževića z naslovom Oči Bajra Bešlića. Knežević je na literarno prizorišče stopil pred skoraj dvajsetimi leti z objavami kratkih zgodb v literarnih revijah. Pozneje jih je zbral v knjigi Dvoživke umirajo dvakrat in zanjo leta 2014 prejel nagrado za najboljši prvenec. Avtor, rojen v Srbiji, je zmagal tudi na našem radijskem natečaju za kratko zgodbo. V tej zgodbi preigrava zanj značilne teme – usode malih ljudi ter družbeno neenakost. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev) Leto nastanka: 2012.
Humorist in satirik judovskega rodu Ephraim Kishon, ki se je rodil leta 1924, umrl pa 2005, v humoreskah duhovito opisuje svet umetnikov, in sicer pesnikov in slikarjev, ter se ponorčuje iz njihovih vsakdanjih zadreg. Prevod Kaja Šivic, interpretacija Boris Cavazza, Miha Baloh, Kristijan Muck in Marko Okorn, napovedovalka Nataša Dolenc, režija Dušan Mauser. Produkcija 1978.
Leta 1955 rojeni škotski književnik John Burnside se je najprej ukvarjal z računalniškim programiranjem, z leposlovjem pa izraziteje šele po letu 1996, ko se je odločil za poklic svobodnega pisatelja. Prvo pesniško zbirko z naslovom Obroč je objavil leta 1988 in zanjo že prejel ugledno škotsko priznanje. Njegov opus obsega več kot 30 knjig poezije in romanov, kritiki pa so ga označili za pesnika filozofskega, ekološkega in spiritualnega pogleda na svet. John Burnside je umrl 29. maja letos in velja za enega najbolj priznanih in nagrajevanih sodobnih škotskih književnikov. Avtor literarnega dela: John Burnside; avtor prevoda: Veno Taufer; režiser: Jože Valentič; interpret: Janez Starina; glasbena opremljevalka: Nataša Zager; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin, produkcija 2010.
Pesnik, esejist in prevajalec Piotr Sommer je eden najpomembnejših predstavnikov starejše poljske pesniške generacije. Izdal je več knjig poezije, ki so bile prevedene v več kot deset svetovnih jezikov. Na Poljskem je znan tudi kot odličen prevajalec sodobne ameriške poezije, med letoma 1994 in 2022 pa je bil urednik znamenite tamkajšnje literarne revije Literatura na svetu. Pri nas ni povsem neznan avtor, saj je leta 2004 izšel izbor iz njegove poezije z naslovom Lirični dejavnik in druge pesmi, avtor pa je bil pred leti tudi gost literarnega srečanja Vilenica in pesniškega festivala Trnovski terceti. Za njegovo poezijo je značilno, da jezik v njej ni le sredstvo, temveč tudi njen namen, hkrati se spogleduje tudi z narativnostjo, tuja pa mu ni niti nenavadna metaforika. Prevajalec Primož Čučnik, interpret Gašper Jarni, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, leto nastanka 2010.
Pesnik, pisatelj, esejist, scenarist in igralec Pier Paolo Pasolini je bil še kako prepoznaven italijanski intelektualec evropskega formata v 20. stoletju. V Literarnem nokturnu lahko slišite njegove Furlanske pesmi v prevodu Jolke Milič in v interpretaciji dramskega igralca Blaža Šefa. Avtor literarnega dela Pier Paolo Pasolini, avtorica prevoda Jolka Milič, režiser Jože Valentič, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, Slovenija mojster zvoka Nejc Zupančič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja.
Leta 2018 je roman Krožno poletje izdala francoska pisateljica Marion Brunet, rojena leta 1976, ki sicer piše kriminalne romana za odrasle ter književna dela za otroke in mladino. Po izobrazbi je specialna pedagoginja. Več let je delala v rejniškem domu in v bolnišnici za mladostnike, kjer je bila priča številnim žalostnim usodam mladostnikov. Roman, ki ga bomo podrobneje spoznali v odlomku z začetka, slika najstništvo delavskega razreda in prinaša zgodbo o dveh sestrah iz revne družine Jo in Céline. Interpretka: Sara Gorše, prevajalec: Andrej Peric, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Redaktorici: Staša Grahek, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2021.
Soneti, ki jih je pisal Kajetan Kovič, so zgoščeni, njihovi verzi so kratki, rime sveže, predvsem pa pripovedujejo o najpomembnejšem, o življenju in smrti. Dramski igralec Tomaž Gubenšek jih interpretira s posluhom, kot da bi jih pesnik pisal zanj. Avtor literarnega dela Kajetan Kovič, režiserka Ana Krauthaker, interpret Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja.
Morje v času mrka je roman Mateta Dolenca iz leta 2000. Izšel je pri Študentski založbi. In bralce popolnoma prevzel. "Morje v času mrka je zagotovo eden najlepših otokov v Matetovem literarnem arhipelagu," je zapisal v spremni besedi Dušan Šarotar. In še dodal: "Pisatelj pripoveduje, kar je izgubljeno. Vztrajno in potrpežljivo kot ribič. Poslednji, ki še upa zapustiti svoj otok, da bi ujel nevidno reč, skrivnost v globini. Ljubezen." V izbranem odlomku: kako je, ko mrk nastane in ga ribič Sebald gleda "skozi opno morja"? Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Katarina Majerhold je diplomirala in magistrirala iz filozofije na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Študirala je tudi na Danskem in Norveškem. Ukvarja se s filozofijo ljubezni, čustev, filozofskim svetovanjem in etiko, občasno tudi s pisanjem scenarijev za igrane in dokumentarne filme za RTV Slovenija. Občasno piše poezijo in kratke zgodbe, ki ju objavlja v različnih medijih, od revij do radia. Izdala je tudi vrsto knjig s področja filozofije ljubezni. Izbrali smo četrti del njene pripovedi ali samosatire Lezbijka in Rozamunda. V tretjem delu je tematizirala zvestobo, v zadnjem delu pa je osrednje vprašanje razmerje med idealom in resničnostjo. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Produkcija 2024.
Dr. Miha Pintarič, prevajalec, pesnik in esejist, je avtor eruditske širine, s prepoznavno in zelo samosvojo poetiko. Tematski in izrazni razpon njegove poezije je širok:skoraj ni teme, ki je ne bi odpiral in osvetljeval z lucidnimi, nenavadnimi, šaljivimi, jedkimi ali pa empatičnimi, liričnimi toni. Gibko menja jezikovne registre, z osupljivo lahkoto prehaja celo med različnimi jeziki in zdi se, kot da se najsvobodneje počuti v vezani verzni obliki. Tematsko in motivno raznolik je tudi izbor njegove še neobjavljene poezije, ki ga je pripravil avtor sam. V njej srečamo živali, se sprašujemo o zdravju, delamo uroke in potujemo po Sloveniji. Z obilo humorja. Avtor literarnega dela: Miha Pintarič; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Urban Gruden; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov