Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra.
Prevajalka: Maja Kovač;
režiserka: Saška Rakef;
interpretka: Saša Mihelčič;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.
42 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Danica Ručigaj (1934, Skopje), po očetu Slovenka, velja za prvo makedonsko pesnico, saj je ženska makedonska poezija prej obstajala le v ustnem izročilu. Leta 1960 je izšel njen pesniški prvenec Srebrne nočne igre, izida druge zbirke Ujetniki vetra leta 1963 pa žal ni dočakala, ker je umrla v potresu, ki je 26. julija 1963 prizadel Makedonijo. V slovenščino imamo preveden ves njen opus, zasluga za to pa gre prevajalki Maji Kovač in Kulturno-umetniškemu društvu Police Dubove, ki je izdalo avtoričino knjigo zbranih pesmi Srebrne nočne igre in Ujetniki vetra.
Prevajalka: Maja Kovač;
režiserka: Saška Rakef;
interpretka: Saša Mihelčič;
glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina;
mojstrica zvoka: Sonja Strenar;
urednica oddaje: Tina Kozin;
produkcija 2024.
Te dni bo minilo 90 let od smrti generala Rudolfa Maistra. Rodil se je 29. marca 1874 v Kamniku. Šolal se je najprej v Mengšu, nato v Kranju; tam je končal nižjo gimnazijo. Ker mu je bil všeč vojaški poklic in se je moral že zgodaj postaviti na lastne noge, se je odločil, da postane častnik. Po številnih vojaških službah vsepovsod po habsburški monarhiji so Maistra ob začetku prve svetovne vojne premestili v Maribor. Njegova velika zasluga za Slovence je, da je 1. novembra 1918 pred mestnim poveljnikom in zbranimi častniki izjavil: "Maribor razglašam za posest Države Slovencev, Hrvatov in Srbov in v imenu svoje vlade prevzemam vojaško poveljstvo nad mestom in vso Spodnjo Štajersko." Maister pa ni bil samo častnik, bil je tudi pesnik. Poezijo je začel pisati že v gimnaziji, s psevdonimom Vuk Slavič je objavljal v reviji Vesna, z imenom Vojanov pa med drugim v Ljubljanskem zvonu in Slovenskem narodu. Bil je zunanji član Zadruge, gimnazijskega društva, katerega člani so bili tudi glavni pisci moderne. Izdal je dve pesniški zbirki, leta 1904 Poezije in leta 1929 Kitico mojih. Iz te smo izbrali nekaj pesmi, ki po večini pripovedujejo o prvi svetovni vojni ter o žalosti ob izgubi slovenskih ozemelj po njej. Interpretacija: Matej Puc, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Urban Gruden, režija: Alen Jelen. Produkcija leta 2019.
Pesnica in performarka Vida Mokrin Pauer v ciklu z zgovornim naslovom Vpoletjevzetje radoživo raziskuje in ubeseduje radoživost. Režiserka je Ana Krauthaker, interpretka Ljerka Belak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Oddaja je bila posneta leta 2012.
Pisateljica in pesnica Danica Gregorčič (1959-2018) je leta 2003 objavila prvo pesniško zbirko Drevo, pozneje, leta 2009, pa (med drugim) nekaj svojih značilnih pesmi v Literarnem nokturnu. Njene pesmi, ki se navezujejo na življenjske izkušnje in prehajajo v meditativna razpoloženja, interpretira dramska igralka Vesna Jevnikar. Režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Debora Vogel (roj. l. 1902, umrla l. 1942), poljska filozofinja, pesnica, pisateljica in kritičarka židovskega rodu, je študirala v Lvovu in Krakovu in doktorirala iz Heglove filozofije. Teoretično se je ukvarjala z avantgardnimi tokovi v likovni umetnosti, pa tudi s poetiko modernističnega eksperimentalnega pisanja. Pisala je v poljščini in jidišu. V pesniških zbirkah Figure dneva (iz. l. 1930), Lutke (iz l. 1934) in Legenda srebra (iz l. 1935) je kubistično-konstruktivistični eksperiment prenesla v medij jezika. V knjigi Cvetijo akacije (izšli l. 1935), zbirki kratke proze, ki jo je imenovala montaže, odpravlja hierarhijo pojavov sveta, ko niza skope opise njihove raznovrstnosti in simultanosti v tehniki, prilagojeni vročičnosti moderne dobe. Tudi ljudi vidi kot lutke in jih tako popredmetene opisuje v kategorijah geometrijskih in fizikalnih lastnosti, njihove usode brez individualnih potez pa samo kot tipične in univerzalne. Izbor montaž iz knjige Cvetijo akacije je prevedla Jana Unuk. Interpretira Sabina Kogovšek, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Igor Likar in Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2019.
"Kaj se zgodi, če nekaj narediš in te vsi obsojajo? Hotela sem vedeti, kako se kdo odloči za tako pot. Predvsem pa, ali je mogoče živeti s posledicami. Odgovora res nisem vedela vnaprej. Prizorišče je druga svetovna vojna, obdobje skrajnih odločitev. Ward odide na vzhodno fronto, da bi se na strani Nemcev boril proti Rusom. Jef, njegov prijatelj, ne gre. Po vojni je Ward izdajalec, Jef junak." Tako je v enem izmed intervjujev dejala flamska mladinska pisateljica Els Beerten (1959) o svojem romanu Vsi si želimo nebes. Ta je izšel leta 2008 in doživel izjemen sprejem tako pri (odraslih) bralcih kot pri kritikih. Avtorica s sugestivnim pisanjem in dinamično iz perspektiv štirih mladih med nemško okupacijo Flandrije sredi druge svetovne vojne tematizira vprašanja junaštva, moralnih dilem in zvestobe, starševske in vrstniške ljubezni ter posledic lastnih odločitev. Izbrali smo del poglavja v prevodu Stane Anželj. Interpretira Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič in Nejc Zupančič, režija Špela Kravogel, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2015.
V oddaji Literarni nokturno bomo predstavili štiri pesmi igralke, profesorice igre, dramatičarke in pesnice Saše Pavček. Njena druga pesniška zbirka Zastali čas je izšla leta 2021. Kot je povedala, so skoraj vse pesmi, ki so uvrščene vanjo, nastale v letu razglašene epidemije, ko se je marsikomu zdelo, da se je čas ustavil. Od tod tudi naslov zbirke. Avtorica se v pesmih sprašuje o svojem življenju, o preizkušnjah, ki jih je doživela, ter o smislu bivanja in obstoja in se ljubeče spominja številnih ljudi, ki so jo močno zaznamovali ‒ svojega umrlega brata, mame, očeta in izjemnih igralskih kolegov. Interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Saška Rakef, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.
Češki pisatelj, dramatik in filmski režiser Vladislav Vančura je živel in ustvarjal v prvi polovici 20. stoletja, po poklicu je bil zdravnik. Humoristično novelo Muhasto poletje, ki sodi med klasična dela češke literature, je napisal leta 1926. V njej s humorjem, ironijo, cinizmom in tudi sarkazmom prikazuje dogajanje v toplicah, kjer se kratkočasijo trije gospodje in s privzdignjenim jezikom govoričijo o življenjskih banalnostih, dokler njihovega lenobnega kopališkega razpoloženja ne razgiba prihod potujočih komedijantov, čarovnika in njihove lepe družabnice. Izbrali smo odlomek iz omenjene novele. Prevajalka: Nives Vidrih, interpretka: Vesna Jevnikar, režiserka: Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar, tonska mojstrica: Sonja Strenar, Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2017.
Charles Marie René Leconte de Lisle velja za enega največjih francoskih pesnikov 19. stoletja. Bil je pobudnik in najpomembnejši predstavnik parnasovskega gibanja, ki se je vzpostavilo kot nasprotje čustveni romantiki. Njegovi predstavniki so se zavzemali za brezosebnejše pisanje in poudarjali oblikovni vidik pisanja. Leconte de Lisle, ki se je rodil leta 1818 na otoku Reunion in je v mladosti potoval po vsej Indoneziji, je pisal formalno izpopolnjene in zapletene pesmi z antičnimi, budističnimi in eksotičnimi motivi. Oživljal je tudi eksotične pesemske oblike, med njimi malajski ali indonezijski pantum. Pantum je sestavljen iz štirivrstičnic, kjer se drugi in četrti verz vsake kitice v naslednji kitici ponovita kot prvi in tretji verz. Pesem se plete kot kita ali vodni tok na videz v neskončnost, dokler se ne konča s ponovitvijo prvega verza. Malajski pantum je bil poglavitna oblika malajske ljubezenske poezije. Ob 130. obletnici smrti se pesnika spominjamo s tremi Malajskimi pantumi v prevodu Marije Javoršek. Prevajalka: Marija Javoršek; režiser: Marko Bratuš; interpret: Akira Hasegawa; glasbeni opremljevalec: Marko Stopar; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednika oddaje: Marko Golja, Tina Kozin; produkcija 2007.
Sodobna kanadska avtorica Nicole Brossard (1943) je od svojega prvenca iz leta 1965 izdala več kot trideset knjig. Danes velja za eno osrednjih tamkajšnjih pesnic, ki je konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja prenovila quebeško poezijo. Sicer pa je za svoje delo prejela številne nagrade in bila prevedena v številne jezike. Njene pesmi ne skrivajo lezbične in feministične konotacije, največkrat pa pesniško raziskujejo bivanje. Objavljamo nekaj njenih pesmi, izbranih iz njene slovenske knjige z naslovom Namestitve (ŠKUC, 2002). Prevajalec Brane Mozetič, interpretka Vesna Jevnikar, režiser Igor Likar, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Književnik Giorgio Bassani je italijansko in svetovno književnost 20. stoletja sooblikoval z Romanom o Ferrari, z epopejo judovskega meščanstva v šestih knjigah. V slovenskem prevodu Jožeta Stabeja imamo najbolj znani roman iz epopeje z naslovom Vrt Finzi-Continijevih, Milan Dekleva pa je predstavil Bassanija tudi kot pesnika: prevedel je izbor iz njegove poezije in ga naslovil Z rimo in brez, v Literarnem nokturnu pa lahko slišimo nekaj značilnih pesmi iz te knjige, in sicer pesmi Rasni zakoni, Galebi, September v San Giorgiu, Ne joči, Dolina Aniene, Ars poetica, Zdaj vem in Brindisi na novo leto. Prevajalec Milan Dekleva, režiser Jože Valentič, interpret Jožef Ropoša, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2008.
Mineva 120. let od smrti ruskega pisatelja in dramatika Antona Pavloviča Čehova. Na programu Ars se ga v juliju spominjamo s ciklusom njegovih humoresk, prav tako pa smo za Literarni nokturno izbrali eno njegovih kratkih črnohumornih pripovedi z naslovom Družinski oče. Kakšne so torej lahko posledice prekrokane in neuspešne kvartopirske noči? Interpret Pavle Ravnohrib, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2016.
Tokrat smo za Literarni nokturno izbrali štiri kratke zgodbe Andreja Blatnika, ki so leta 2018 izšle v zbirki Ugrizi. Izjemno plodovit pisatelj, urednik ter predavatelj se v njej loteva usodnih trenutkov, ki določajo, v katero smer se bo odvilo posameznikovo življenje. Tematika številnih zgodb so intimni odnosi, ostajanja, razhajanja, najdemo pa tudi širše družbene teme, v katerih se zrcali duh časa. Slišali bomo zgodbe: Nisva, Poglej to roko, Odnosi in Sila teže. Pod mentorstvom Klemna Markovčiča so jih interpretirali študenti dramske igre Beti Strgar, Lovro Zafred in Blaž Popovski. Interpreti: Beti Strgar, Lovro Zafred in Blaž Popovski, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2019.
Ruski pisatelj, dramatik in novinar judovskih korenin Isaak Babelj je bil mojster kratke proze. O tem se lahko prepričamo ob branju njegovih zbirk Rdeča konjenica in Zgodbe iz Odese, obe zbirki sta tudi dostopni v slovenskem prevodu. V Rdeči konjenici nas Babelj odpelje na bojišča poljsko-ruske vojne, v Zgodbah iz Odese pa v judovsko skupnost oz. odeški geto, poimenovan Moldavanka, med judovske gangsterje, revščino, pomanjkanje ter pogrome, ki so jih bili Judje deležni v ruskem imperiju. Usoda enega največjih imen ruske literature 20. stoletja Isaaka Bablja, rojenega leta 1894, torej pred 130. leti, se je končala žalostno. Leta 1939 ga je aretirala NKVD na podlagi montirane obtožbe trockizma, terorizma in vohunjenja za Francijo in Avstrijo, leto pozneje so ga usmrtili. Njegove knjige so bile prepovedane, njegovo ime pa izbrisano iz literarnih učbenikov do konca petdesetih let, ko so izšla njegova zbrana dela. Ob 130. obletnici rojstva Isaaka Bablja se ga v Literarnem nokturnu spomnjamo z zgodbo Sonce Italije. Prevajalec: Cene Kopčavar, interpret: Primož Pirnat, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojstra zvoka: Matjaž Miklič, Miha Jaramaz. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2014.
Mineva 120 let od rojstva čilskega pesnika Pabla Nerude. Sodi med najpomembnejše v španščini pišoče pesnike 20. stoletja; za svoje ustvarjanje je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado. Morska noč je naslov daljše pesnitve, ki sodi med Nerudove najlepše intimne ljubezenske zapise. Prevod Aleš Šteger, interpretacija Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Produkcija 2010. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev).
Ameriški pesnik, pisatelj in esejist Raymond Carver je v nekem intervjuju dejal, da so njegove zgodbe pokopane v pesmih. Take so tudi njegove pesmi Projektil (posvečena japonskemu pisatelju in prevajalcu Harukiju Murakamiju), Woolworth, 1954 in Secirna dvorana. Pesmi so najverjetneje avtobiografske, vendar jih pesnik zmerom z drobno potezo spremeni v nekaj, kar lahko sprejmemo tudi kot svojo izkušnjo, spoznanje, občutje. Avtor literarnega dela Raymond Carver, prevajalec Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, interpret Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto 2010.
V 88. letu starosti se je v soboto, 6. julija 2024, na svojem domu v Britofu pri Kranju za vedno poslovil prof. Martin Kadivec, pesnik, literarni raziskovalec in vsestranski kulturni delavec, ki je s svojim poklicnim, strokovnim in ljubiteljskim delovanjem v skoraj sedmih desetletjih močno zaznamoval in oblikoval kulturno življenje v šenčurski občini. V širšem slovenskem okviru pa je njegovo najpomembnejše delo raziskava in predstavitev življenja in ustvarjanja velikega slovenskega igralca Ignacija Borštnika. Poleg strokovnih člankov in ocen knjižnih del je prof. Kadivec skoraj vse življenje pisal tudi pesmi. Izdal je dve zbirki, Na Ciganci in Vaški obraz, pripravljal pa je tudi tretjo. V spomin nanj smo izbrali nekaj pesmi iz njegovega prvenca. Interpreti Andrej Nahtigal, Zvone Hribar in Gregor Čušin, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih, režija Igor Likar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, izbor pesmi Danijela Bakovnik, urednik Matej Juh. Produkcija 2017.
Kornelijus Platelis (1951) velja za glavnega litovskega pesnika, ki je od leta 1977, ko je objavil prve pesmi, izdal veliko pesniških zbirk, številne med njimi so bile tudi nagrajene. Njegova poezija ima velik pomenski in poetološki zamah, saj sega od liričnih do metafizičnih razsežnosti. Pesniški jezik v njegovih pesmih je odmerjen, osrednji temi pa sta vseskozi življenje in smrt. Objavljamo štiri njegove pesmi. Prevajalca Andrej Rozman in Ona A. Čepaityte-Gams, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Jedro znanstvenega ter tudi pesniškega ustvarjanja britanskega pesnika Hugha Dunkerleyja sta okoljevarstvo in ekokritika ki ju ob kreativnem pisanju poezije tudi poučuje na univerzi v Chichestru. Eno izmed vprašanj, ki si jih Dunkerley kot pesnik zastavlja, je vprašanje naše hkratne povezanosti z naravo in popolne odtujenosti od nje. Dunkerley ga izpisuje v slikovitem, metaforično močnem, a hkrati skoraj prosojnem realističnem jeziku. To je značilno tudi za tokratni izbor pesmi, ki je iz avtorjeve zbirke z naslovom Kunec. Avtor literarnega dela: Hugh Dunkerley; avtorica prevoda: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpretira: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.
Jorge Luis Borges (1899–1986) je leta 1954 začel pisati krajše prozne drobce, skice in alegorije. Nekega dne mu je Carlos Frias z založbe Emece rekel, da potrebuje novo knjigo za njegova zbrana dela. Borges mu je najprej rekel, da mu nima kaj dati, potem pa je neke nedelje pospravljal predale in tu in tam našel neobjavljene pesmi in prozne drobce. Besedila je pregledal in spravil v red in leta 1960 so bili objavljeni pod skupnim naslovom El Hacedor oziroma Stvaritelj (slovenski prevod tega dela je izšel leta 1990). V svojem poskusu avtobiografije je ob tem zapisal naslednje: "Zanimivo je, da je ta knjiga, ki sem jo pravzaprav bolj sestavljal kot pisal, moje najbolj osebno delo in po mojem mnenju tudi najboljše. Razlog je preprost: na straneh El Hacedorja ni niti malo razvlečenosti. Vsak del je zapisan sam zase, narekovala ga je notranja nuja." Objavljamo tri take kratke prozne zapise: Stvaritelj, Delia Elena San Marco in Rumena roža. Prevajalec Aleš Berger, interpret Milan Štefe, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2017.
V Literarnem nokturnu predstavljamo kratko zgodbo pisatelja Zorana Kneževića z naslovom Oči Bajra Bešlića. Knežević je na literarno prizorišče stopil pred skoraj dvajsetimi leti z objavami kratkih zgodb v literarnih revijah. Pozneje jih je zbral v knjigi Dvoživke umirajo dvakrat in zanjo leta 2014 prejel nagrado za najboljši prvenec. Avtor, rojen v Srbiji, je zmagal tudi na našem radijskem natečaju za kratko zgodbo. V tej zgodbi preigrava zanj značilne teme – usode malih ljudi ter družbeno neenakost. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev) Leto nastanka: 2012.
Neveljaven email naslov