Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko.
Interpret Matevž Müller,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh.
Produkcija 2014.
45 epizod
Desetminutno oddajo bi lahko nekoliko esejistično opisali kot Lahko noč, otroci za odrasle. V oddaji predvajamo poezijo in prozo različnih avtorjev in avtoric, ponedeljek je recimo prihranjen za avtorje, ki so šele na začetku svoje literarne poti. Predvsem pa je skupni imenovalec Nokturnov njihova različnost, saj sega njihov razpon od klasikov do sodobnih ustvarjalcev. Ob kulturnem prazniku, svetovnem dnevu knjige in Prešernovem rojstnem dnevu pa lahko prisluhnemo slovenskim pesnikom in pesnicam, ki nam berejo svoje pesmi. Oddajo Literarni nokturno urejajo vsi člani Uredništva za kulturo.
Srečko Kosovel (18. marec 1904, Sežana) se je kljub svojemu kratkemu življenju, umrl je leta 1926, star komaj 22 let, zapisal v zgodovino slovenskega pesništva. Kosovel, morda največji slovenski modernist, je v svoje pesmi rad vključeval motive iz kraške pokrajine, veliko pesmi pa je času primerno posvetil tudi političnim vprašanjem slovenstva, Evrope in nujnosti preobrazbe sveta. Ob dnevu državnosti smo izbrali pesmi z omenjeno tematiko.
Interpret Matevž Müller,
režiserka Ana Krauthaker,
glasbena opremljevalka Tina Ogrin,
ton in montaža Sonja Strenar in Matjaž Miklič,
urednika oddaje Tesa Drev Juh in Matej Juh.
Produkcija 2014.
Nominacija za nagrado kresnik 2024. Strastni pripovedovalec Boris Kolar je svoj pustolovski roman postavil v Provanso v 13. stoletju ter ga razpel vse od Bretanje do mitskega Posočja. To je obdobje po surovih verskih vojnah proti katarom, bogomilom, starovercem, sploh vsem krivoverstvom po mnenju uradne Cerkve, toda demoni in krajevna božanstva, uroki in čarovnije imajo še vedno veliko moč. V odlomku izvemo, kje, kdaj, kako in zakaj se je zapletlo; že zdaj pa vam lahko zaupamo, da bo imel avignonski škof ob koncu romana spet najboljše vino daleč naokoli. Letošnje nominirance za nagrado kresnik lahko po predvajanju poiščete na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365. Odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Igralec Matej Puc, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto junija 2024
Roman Namesto koga roža cveti je bil drugo besedilo, ki je prejelo nagrado kresnik. Začeli so jo podeljevati leta 1991. Avtor Feri Lainšček, ki bo letos oktobra praznoval 65 let, v njem pripoveduje o prekmurskih Romih, njihovih strasteh in čutenju, sprejemanju usode in sobivanju z večinskim prebivalstvom. Ta odnos se seveda najbolje pokaže v gostilni – in o tem govori tudi izbrani prizor. Letošnji nominiranke in nominiranci za nagrado kresnik so: Pia Prezelj, Anja Mugerli, Boris Kolar, Janja Rakuš in Vlado Žabot. Odlomke iz njihovih romanov lahko po predvajanju poiščete med Literarnimi nokturni na spletnih straneh Arsa ali na portalu 365, odlomka romanov Pie Prezelj in Anje Mugerli pa sta že dosegljiva, saj sta bili avtorici v maju nominirani tudi za Cankarjevo nagrado. Interpret Blaž Šef, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Aleks Pirkmajer, urednika oddaje Vlado Motnikar, Matej Juh. Posneto leta 2011.
Smo v pričakovanju letošnje podelitve nagrade kresnik, ki jo podeljuje časnik Delo za najboljši slovenski roman preteklega leta že od leta 1991 naprej. Prav tistega leta je prvega kresnika prejel Lojze Kovačič za roman Kristalni čas, Lojze Kovačič pa je posthumno prejel kresnika še leta 2004 za roman Otroške stvari. Interpretira Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Cvetka Bevc, zvok in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar, urednika oddaje Vlado Motnikar, Tesa Drev Juh, produkcija 2011.
Slovenska pesnica Katja Premrl je leta 2019 izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Obrazi ljubezni. V njem smo lahko brali o različnih obdobjih v življenju ženske, kot jih izkuša mladenka, erotična ženska, mati in modra starka. V njeni drugi zbirki Obrazi življenja pa se pesnica podaja v globine narave ter prisluškuje njenim modrostim. Tako kot utripa človeško življenje, tako se v naravi menjavajo letni časi, se dogajajo rojstva in smrti. Onkraj vseh sprememb, ki jih človek in narava izkušata, pa obstaja nevidna nit, ki povezuje vse stvarstvo. In ta diši po ljubezni. Interpretka: Ivana Percan Kodarin, režiserka: Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2021.
Nemškega pesnika Gottfrieda Benna literarne zgodovine povezujejo z ekspresionizmom. To je povezano z začetnim obdobjem njegovega ustvarjanja iz časa pred prvo svetovno vojno, ko je z nekakšnim ciničnim naturalizmom slikal drastične prizore bolnih in mrtvih teles, s čimer je neredko vzbujal šok, obenem pa so mu te zgodnje pesmi prinesle literarni sloves, ki se ga drži še danes. Pozneje se je postopoma oddaljeval od takšne poetike in teme, razvil je izrazito oseben slog formalno stroge in izjemno izbrušene poezije, za katero je značilna montaža različnih elementov od mitologije, znanstvenega žargona, do pogovornega tona in impresivnih liričnih podob. Te pesmi tako kot tudi poznejše pesmi v prostem verzu pogosto prežemajo globoka melanholija in občutja minljivosti, včasih pa tudi topla neposrednost, ki vdihuje njegovemu artističnemu izrazu novo kakovost in lirično intenzivnost. Izbor in prevod Brane Senegačnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Posneto leta 2024.
Marsikoga so že navdihnile slike Edwarda Hopperja, ameriškega realističnega slikarja. Med njimi je tudi slovenski pisatelj in pesnik Vanja Pegan, ki je naslovil zgodbo po njegovi sloviti sliki The Nighthawks. Vanjo Pegana poznamo po romanih Pisatelj, Adam in pilot, Čoln, Potovanje na začetek poti in Svetilnik, izdal pa je tudi tri knjige kratke proze, nazadnje Štiri morske milje. Od leta 2017 do danes je izdal tudi štiri knjige poezije, najnovejšo z naslovom Pobočja je predstavil marca 2024. V zgodbi The Nighthawks se pripovedovalec zgodb na svoj način odpravi do bara na znameniti sliki in razmišlja, kaj na njej ga tako privlači. Interpret Matej Puc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Matjaž Miklic, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Anna Onichimowska se je rodila leta 1952 v Varšavi, kjer je doštudirala polonistiko in delala kot urednica. Najbolj je zaslovela kot pisateljica za otroke in mladino, vendar piše tudi duhovite knjige za odrasle, v katere vključuje komiko, žanrske elemente in fantastiko. Ustvarila je vrsto knjig za otroke in mladino, od slikanic do mladinskih romanov, je tudi avtorica radijskih in gledaliških iger ter televizijskih scenarijev. Za odrasle je izdala zbirki kratkih zgodb Vmes (2012) in Juha iz žeblja (2013) ter romane Tretje oko (2009), Z zornega kota mačka (2018) in Oddam ženo v dobre roke (2019). Njena dela za otroke so prepoznavna po etični občutljivosti, ki motivno navezuje na predvojno ustvarjalnost Janusza Korczaka, slogovno pa segajo od realističnega opisa do fantastike in samosvojega nadrealizma. V slovenščino je prevedenih več njenih knjig za otroke, med njimi Duh stare hiše (1998, slov. 2006) in Matiček in lovci na duhove (2001, slov. 2008). Pisateljica živi v Lundu na Švedskem. Odlomek iz romana Oddam ženo v dobre roke je prevedla Jana Unuk. Interpretira Ana Urbanc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2024.
Zgodbe v zbirki Tisoč in ena noč so se prenašale prek ustnih tradicij več ljudstev, ki so živela od 1. do 16. stoletja na različnih območjih vse od Mezopotamije, Indije, Grčije, Perzije in Egipta. Skoraj nemogoče je z gotovostjo reči, kdo je te zgodbe prvi zapisal, a sodobni preučevalci se strinjajo, da so bile v 8. stoletju prevedene v arabščino in zbrane pod naslovom Tisoč noči, vse do 16. stoletja pa so se dodajale še nove in nove zgodbe, dokler ni knjiga dobila svoje končne podobe. Vsem različicam in izdajam knjige je skupna dokaj preprosta okvirna zgodba: Šeherezada kralju Šahriarju vsako noč pove eno zgodbo, da bi pripoved vzbudila njegovo zanimanje, ona pa bi si tako ohranila življenje. V zgodbah so nemalokrat druge vložene pripovedi, besedilo pa vsebuje tudi več kot 10.000 verzov. Zgodbe iz Tisoč in ene noči so navdihnile številna literarna, filmska, dramska in likovna dela. V nocojšnji oddaji Literarni nokturno lahko poslušate odlomek iz Zgodbe o ljubimcih iz Basre, ki jo Šeherezada začne pripovedovati na 693. noč. Neposredno iz arabščine jo je prevedla Zarja Vršič. Omenimo še, da bo slovenski prevod Tisoč in ene noči neposredno iz arabščine, ki je delo več prevajalcev, izšel do konca leta 2024 pri založbi Maks Viktor. Avtorica prevoda: Zarja Vršič; režiserka: Ana Krauthaker; interpret: Jernej Gašperin; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar: urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2024.
Ana Pepelnik je avtorica pesniške zbirke z naslovom "to se ne pove", za katero je prejela letošnje kritiško sito, nagrado, ki jo podeljuje Društvo slovenskih literarnih kritikov. Pesnica gradi svojo poezijo z izrazitim posluhom za ritem in jezik v njegovih zvočnih in pomenskih razsežnostih, zato njene pesmi v glasnem branju utripajo še posebej izrazito. Ta utrip je vedno v sozvočju z njihovo tematiko, največkrat intimistično zaznamovano, pri čemer avtorica občuteno razpira tudi vsebine, ki se dotikajo naših najranljivejših mest. Vabimo vas k poslušanju izbranih pesmi, ki smo jih za Literarni nokturno pripravili že pred knjižno izdajo leta 2021. Interpretka Gaja Filač, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Gal Nagode, režija Živa Bizovičar. Urednici oddaje Tina Kozin, Petra Tanko. Produkcija 2021.
Prvega junija leta 1854 je še pred dopolnjenim 21. letom umrla Josipina Turnograjska, ki jo literarna zgodovina šteje za prvo slovensko pisateljico, hkrati pa velja tudi za prvo slovensko skladateljico in odlično pianistko. Njena glasbena dela smo na Arsu v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija ob skladbah Miroslava Vilharja izdali tudi na zgoščenki Na gladini spomina. V nokturnu pa se Turnograjske spominjamo prek njene literature, natančneje kratke pripovedi Nedolžnost in sila, ki jo je objavila leta 1851, v njej pa tematizira nesrečno usodo lepe Veronike. Igralka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Leto nastanka: 2007. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj.
Pisateljica, prevajalka in novinarka kulturne redakcije časopisa Delo Pia Prezelj je lani izdala roman Težka voda, za katerega je na Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado za najboljši prvenec, zdaj pa je z njim nominirana še za Cankarjevo nagrado, kritiško sito in nagrado kresnik. Roman je postavljen na slovensko podeželje, odlikuje pa ga poseben poetičen slog, ki temelji na ritmu znotraj povedi. Glavna protagonistka je Ida, ostarela junakinja brez otrok in moža, vpeta v življenje manjše vaške skupnosti, v kateri vladajo posebni družbeni simptomi. Ta romaneskni svet, ki ga poleg Ide naseljujejo še Marta, Tone in Lojze, zaznamujejo posledice preteklosti in nejasna prihodnost. Interpretka Saša Mihelčič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Matjaž Miklič, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.
Nominiranka za Cankarjevo nagrado, nagrado kritiško sito in kresnika. Slovenska pisateljica Anja Mugerli je lani izdala roman z naslovom Pričakovanja. Njen prvi z naslovom Spovin je izšel leta 2017, sledili sta mu še dve zbirki kratkih zgodb. Za zadnjo z naslovom Čebelja družina je prejela nagrado Evropske unije za književnost. V romanu Pričakovanja spremljamo zgodbo Jane in Primoža, ki si želita otroka, a ga po naravni poti ne moreta imeti. Tankočutno pisanje razgrne stisko žensk in parov, ki se spprijemajo z neplodnostjo in postopki umetne oploditve. Interpretka: Darja Reichman, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2023.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov