Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.
Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
43 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.
Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
Tokrat smo za Literarni nokturno izbrali štiri kratke zgodbe Andreja Blatnika, ki so leta 2018 izšle v zbirki Ugrizi. Izjemno plodovit pisatelj, urednik ter predavatelj se v njej loteva usodnih trenutkov, ki določajo, v katero smer se bo odvilo posameznikovo življenje. Tematika številnih zgodb so intimni odnosi, ostajanja, razhajanja, najdemo pa tudi širše družbene teme, v katerih se zrcali duh časa. Slišali bomo zgodbe: Nisva, Poglej to roko, Odnosi in Sila teže. Pod mentorstvom Klemna Markovčiča so jih interpretirali študenti dramske igre Beti Strgar, Lovro Zafred in Blaž Popovski. Interpreti: Beti Strgar, Lovro Zafred in Blaž Popovski, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev), leto nastanka: 2019.
Ruski pisatelj, dramatik in novinar judovskih korenin Isaak Babelj je bil mojster kratke proze. O tem se lahko prepričamo ob branju njegovih zbirk Rdeča konjenica in Zgodbe iz Odese, obe zbirki sta tudi dostopni v slovenskem prevodu. V Rdeči konjenici nas Babelj odpelje na bojišča poljsko-ruske vojne, v Zgodbah iz Odese pa v judovsko skupnost oz. odeški geto, poimenovan Moldavanka, med judovske gangsterje, revščino, pomanjkanje ter pogrome, ki so jih bili Judje deležni v ruskem imperiju. Usoda enega največjih imen ruske literature 20. stoletja Isaaka Bablja, rojenega leta 1894, torej pred 130. leti, se je končala žalostno. Leta 1939 ga je aretirala NKVD na podlagi montirane obtožbe trockizma, terorizma in vohunjenja za Francijo in Avstrijo, leto pozneje so ga usmrtili. Njegove knjige so bile prepovedane, njegovo ime pa izbrisano iz literarnih učbenikov do konca petdesetih let, ko so izšla njegova zbrana dela. Ob 130. obletnici rojstva Isaaka Bablja se ga v Literarnem nokturnu spomnjamo z zgodbo Sonce Italije. Prevajalec: Cene Kopčavar, interpret: Primož Pirnat, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojstra zvoka: Matjaž Miklič, Miha Jaramaz. Redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj (ponovitve). Leto nastanka: 2014.
Mineva 120 let od rojstva čilskega pesnika Pabla Nerude. Sodi med najpomembnejše v španščini pišoče pesnike 20. stoletja; za svoje ustvarjanje je leta 1971 prejel Nobelovo nagrado. Morska noč je naslov daljše pesnitve, ki sodi med Nerudove najlepše intimne ljubezenske zapise. Prevod Aleš Šteger, interpretacija Pavle Ravnohrib, glasbena oprema Sara Železnik, tonski mojster Miro Marinšek, režiser Igor Likar. Produkcija 2010. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek (ponovitev).
Ameriški pesnik, pisatelj in esejist Raymond Carver je v nekem intervjuju dejal, da so njegove zgodbe pokopane v pesmih. Take so tudi njegove pesmi Projektil (posvečena japonskemu pisatelju in prevajalcu Harukiju Murakamiju), Woolworth, 1954 in Secirna dvorana. Pesmi so najverjetneje avtobiografske, vendar jih pesnik zmerom z drobno potezo spremeni v nekaj, kar lahko sprejmemo tudi kot svojo izkušnjo, spoznanje, občutje. Avtor literarnega dela Raymond Carver, prevajalec Marko Golja, režiser Klemen Markovčič, interpret Pavle Ravnohrib, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Posneto 2010.
V 88. letu starosti se je v soboto, 6. julija 2024, na svojem domu v Britofu pri Kranju za vedno poslovil prof. Martin Kadivec, pesnik, literarni raziskovalec in vsestranski kulturni delavec, ki je s svojim poklicnim, strokovnim in ljubiteljskim delovanjem v skoraj sedmih desetletjih močno zaznamoval in oblikoval kulturno življenje v šenčurski občini. V širšem slovenskem okviru pa je njegovo najpomembnejše delo raziskava in predstavitev življenja in ustvarjanja velikega slovenskega igralca Ignacija Borštnika. Poleg strokovnih člankov in ocen knjižnih del je prof. Kadivec skoraj vse življenje pisal tudi pesmi. Izdal je dve zbirki, Na Ciganci in Vaški obraz, pripravljal pa je tudi tretjo. V spomin nanj smo izbrali nekaj pesmi iz njegovega prvenca. Interpreti Andrej Nahtigal, Zvone Hribar in Gregor Čušin, napovedovalca Eva Longyka Marušič in Matjaž Romih, režija Igor Likar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, izbor pesmi Danijela Bakovnik, urednik Matej Juh. Produkcija 2017.
Kornelijus Platelis (1951) velja za glavnega litovskega pesnika, ki je od leta 1977, ko je objavil prve pesmi, izdal veliko pesniških zbirk, številne med njimi so bile tudi nagrajene. Njegova poezija ima velik pomenski in poetološki zamah, saj sega od liričnih do metafizičnih razsežnosti. Pesniški jezik v njegovih pesmih je odmerjen, osrednji temi pa sta vseskozi življenje in smrt. Objavljamo štiri njegove pesmi. Prevajalca Andrej Rozman in Ona A. Čepaityte-Gams, interpret Matija Rozman, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Mirko Marinšek, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2012.
Jedro znanstvenega ter tudi pesniškega ustvarjanja britanskega pesnika Hugha Dunkerleyja sta okoljevarstvo in ekokritika ki ju ob kreativnem pisanju poezije tudi poučuje na univerzi v Chichestru. Eno izmed vprašanj, ki si jih Dunkerley kot pesnik zastavlja, je vprašanje naše hkratne povezanosti z naravo in popolne odtujenosti od nje. Dunkerley ga izpisuje v slikovitem, metaforično močnem, a hkrati skoraj prosojnem realističnem jeziku. To je značilno tudi za tokratni izbor pesmi, ki je iz avtorjeve zbirke z naslovom Kunec. Avtor literarnega dela: Hugh Dunkerley; avtorica prevoda: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpretira: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Sara Železnik; mojster zvoka: Nejc Zupančič; posneto leta 2013.
Jorge Luis Borges (1899–1986) je leta 1954 začel pisati krajše prozne drobce, skice in alegorije. Nekega dne mu je Carlos Frias z založbe Emece rekel, da potrebuje novo knjigo za njegova zbrana dela. Borges mu je najprej rekel, da mu nima kaj dati, potem pa je neke nedelje pospravljal predale in tu in tam našel neobjavljene pesmi in prozne drobce. Besedila je pregledal in spravil v red in leta 1960 so bili objavljeni pod skupnim naslovom El Hacedor oziroma Stvaritelj (slovenski prevod tega dela je izšel leta 1990). V svojem poskusu avtobiografije je ob tem zapisal naslednje: "Zanimivo je, da je ta knjiga, ki sem jo pravzaprav bolj sestavljal kot pisal, moje najbolj osebno delo in po mojem mnenju tudi najboljše. Razlog je preprost: na straneh El Hacedorja ni niti malo razvlečenosti. Vsak del je zapisan sam zase, narekovala ga je notranja nuja." Objavljamo tri take kratke prozne zapise: Stvaritelj, Delia Elena San Marco in Rumena roža. Prevajalec Aleš Berger, interpret Milan Štefe, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Gregor Podlogar, leto nastanka 2017.
V Literarnem nokturnu predstavljamo kratko zgodbo pisatelja Zorana Kneževića z naslovom Oči Bajra Bešlića. Knežević je na literarno prizorišče stopil pred skoraj dvajsetimi leti z objavami kratkih zgodb v literarnih revijah. Pozneje jih je zbral v knjigi Dvoživke umirajo dvakrat in zanjo leta 2014 prejel nagrado za najboljši prvenec. Avtor, rojen v Srbiji, je zmagal tudi na našem radijskem natečaju za kratko zgodbo. V tej zgodbi preigrava zanj značilne teme – usode malih ljudi ter družbeno neenakost. Interpret: Milan Štefe, režiser: Jože Valentič, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednika oddaje: Matej Juh, Ana Rozman (ponovitev) Leto nastanka: 2012.
Humorist in satirik judovskega rodu Ephraim Kishon, ki se je rodil leta 1924, umrl pa 2005, v humoreskah duhovito opisuje svet umetnikov, in sicer pesnikov in slikarjev, ter se ponorčuje iz njihovih vsakdanjih zadreg. Prevod Kaja Šivic, interpretacija Boris Cavazza, Miha Baloh, Kristijan Muck in Marko Okorn, napovedovalka Nataša Dolenc, režija Dušan Mauser. Produkcija 1978.
Drugi del ciklusa Dekameron C-19 se z današnjim dnem izteka. Med pripovedovalci doslej ni spregovoril samo še Dioneo. Tudi tokrat ne bo, zakaj ne, bomo izvedeli v zgodbi, ki jo o njem, velikem Dioneu, posmehljivo pripoveduje Pampinea. Pripovedovalci so zbrani v eni izmed hiš pod Rožnikom, mednje pa se je očitno pritihotapil nepovabljen mikrogost. Zgodbo interpretira Lena Hribar. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Nekatere stvari je težko pripovedovati na glas ali pa jih sploh ni mogoče. Ena od takih zgodb z naslovom Navaden dan je Fiamettina, ki svoje zgodbe ne pripoveduje drugim, ampak sebi. Potiho. Tudi zato smo jo podnaslovili Potop v Fiametto. Zgodba je iz prvega dela ciklusa, ko so naši pripovedovalci preživljali karanteno v hotelu enega izmed smučišč. V Fiametto sta se vživeli pisateljica Leonora Flis in igralka Barbara Medvešček, glasbeno je oddajo opremila Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Špela Kravogel in Ana Krauthaker.
Še vedno smo v poletju leta 2020. Pripovedovalci so zbrani v eni od hiš pod Rožnikom in besedo prevzema Lauretta. Lauretta je ob prvem valu v hotelu ob smučišču pripovedovala "kratko, tragično enodejanko o zadnjih mesecih življenja ostarele dame", vendar ne brez humornih iskric. Tudi tokrat je podobno. Zgodbo Ded bi lahko podnaslovili "kratka tragična enodejanka o zadnjih dneh življenja hudobnega starca". V pripovedovalko Lauretto sta se vživeli pisateljica Živa Škrlovnik in dramska igralka Asja Kahrimanović. Glasbena oprema, Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič in Gal Nagode, režija Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Pripovedovalci zgodb Dekamerona C-19 so se med poletnim rahljanjem ukrepov zbrali v hiši nedaleč od Rožnika in si začeli pripovedovati zgodbe. Po Filostratovi in Fiamettini zgodbi pa se je zgodilo nekaj nenavadnega: srečali so se z Giovannijem, on pa jim je pozneje poslal svojo zgodbo. V prvem odstavku preberemo besede: "To je bilo na začetku, v prvem letu epidemije, ko se je maškarada stopnjevala, ko so teorije zarot cvetele … Le o eni kategoriji, o posebni vrsti ljudi, ni bilo niti ene same besede. Zato bom, kot kronist nenavadnih dogajanj tistega časa, to zgodovinsko krivico zdaj poizkusil popraviti." Giovanni, vanj sta se vživela pisatelj Zoran Knežević in dramski igralec Benjamin Krnetić, je zgodbo pomenljivo naslovil Ljubezen v času korone. Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina, ton in montaža: Gal Nagode in Matjaž Miklič, režirala je Ana Krauthaker.
Ob poletnem sproščanju ukrepov ob epidemiji so se naši pripovedovalci srečali v hiši pod ljubljanskim Rožnikom in si pripovedovali zgodbe. Pripovedovanje je odprl Filostrato - Sarival Sosič z zgodbo Na drevesu, besedo pa ta teden predaja Fiametti, v katero se je vživela Zarja Vršič. Fiametta je blogerka, ki je lani ob izbruhu epidemije "svetovnemu spletu in milijardam neznanih obrazov", kot se je izrazila, "oznanjala vojna poročila s prve frontne črte karantenskega mučeništva". Tokrat je njena zgodba obrnjena v preteklost - naslovila jo je Kako sem postala - namreč blogerka. Oddajo so oblikovali: dramska igralka Miranda Trnjanin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Gal Nagode ter režiserki Ana Krauthaker in Špela Kravogel.
Lani poleti so se ukrepi ob pandemiji nekoliko sprostili, tudi v svetu pripovedovalcev Dekamerona C-19. Ti so se srečali v hiši pod Rožnikom in si, kaj pa drugega, povedali nekaj zgodb. Besedo je najprej dobil Filostrato. Sarival Sosič ... Zgodbo interpretira Jožef Ropoša.
Elisse, stare, grenke tetke, kot se je v prvi zgodbi opisala ena od pripovedovalk, pisateljic Dekamerona C-19, ne karantena ne virus nista kaj prida prizadeli - očitno pa jo vedno prizadene nepravočasnost, še posebej v okviru kurirske službe ... in ne glede na razmere. Prejšnjič se je Elissa razgovorila in razpisala o svojih demonih, tokrat pa ji omenjeni kurirski demon razbije božično pravljico - zgodba z naslovom Nepravočasni čevlji se namreč odvija v zadnjih dneh prejšnjega leta. V Elisso se je znova vživela mlada pisateljica Urška Sajko, besedilo tokrat interpretira dramska igralka Nina Valič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Panfila smo na začetku cikla, med preživljanjem karantene v zapuščenem hotelu na robu smučišča, ujeli med pisanjem družinske kronike in razvozlavanjem skrivnostnih besed njegove babice. Ta zgodba se po svoje nadaljuje; tokrat je v središču na posteljo priklenjeni Panfilo (še vedno v hotelu ob smučišču), njegovo zgodbo pa je predala naprej Pampinea, o kateri Panfilo ni prepričan, da je res ona. Lahko bi bila tudi njegova babica. V Panfilovo pripovedovanje, njegove karantenske zadrege in nezgode, sta se znova vživela pisatelj Štefan Kardoš in dramski igralec Uroš Potočnik. Glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Urban Gruden, režija Špela Kravogel.
Za nami so že pripovedi Filomene, Emilije in Pampinee, sledi pa zgodba Neifile, v katero se je znova vživel Rudi Podržaj. Pripoved z naslovom Gospoda Mutomba dohiti življenje seže na drug, toplejši konec sveta, v njej pa se vse vrti okrog tega, kako noseča hčerka naslovnega gospoda ob rojstvu poleg otroka nepričakovano dobi še vsaj enega sorodnika povrhu. Zgodbo interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek. Oddajo so oblikovali še glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Mirta Berlan in Urban Gruden ter režiserka Špela Kravogel.
Se še spomnite Pampinee – pripovedovalke, ki je ves cikel Dekameron C-19 spravila v tek? Lani aprila je z njo v zapuščen hotel na robu smučišča prišlo devet književnikov, devet Boccaccievih pripovedovalcev, ki so morali v tritedensko karanteno. Ti časi so mimo, ni pa minilo razsajanje virusa. Tudi tokrat se je v Pampineo vživela Natalija Šimunović in se v zgodbi Telo nad duhom potopila v zabaven filozofski dialog med telesom in duhom covidne bolnice – presenetljivo ali pa tudi ne – ob spremljavi glasbe Zdravka Čolića. Zgodbo interpretira dramska igralka Mojca Fatur. Oddajo je glasbeno opremila Darja Hlavka Godina, posneli in tonsko obdelali sta jo Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
Neveljaven email naslov