Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.
Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
43 epizod
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
V 94. letu je umrla irska književnica Edna O'Brien. Ustvarila je bogat in vznemirljiv opus kratkih zgodb, romanov, biografij, dram, poezije, scenarijev in besedil za otroke. Tako kot James Joyce, o katerem je napisala biografijo, je tudi ona doživela prepoved nekaterih svojih knjig. V slovenščino imamo prevedene tri romane Edne O'Brien: Dekle z zelenimi očmi je prevedla Alenka Moder Saje, Dekleti z dežele Mart Ogen, roman V gozdu pa Maja Kraigher. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz njenega zadnjega romana Dekle iz leta 2019; govori o trpljenju dijakinje, ki so jo skupaj s sošolkami ugrabili pripadniki skupine Boko Haram.
Prevod Marko Golja,
interpretacija Tina Resman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Urban Gruden,
režija Živa Bizovičar.
Produkcija 2022.
Redakcija Marko Golja, Staša Grahek.
Nov petek nova zgodba Dekamerona C-19 – tokrat jo preostalim pripovedovalcem, podobno kot Lauretta prejšnji teden, virtualno pripoveduje Emilija – Mateja Perpar. V zgodbi Duh je trdoživ, toda meso je bilo izvrstno z dobro mero komike, tudi bridke, naslika življenje sveže ločenke, ki ji ponudi streho nad glavo njena težavna mama. Interpretira jo dramska igralka Maja Martina Merljak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, režija Špela Kravogel.
S 5. februarjem nadaljujemo čisto poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja leta 2020. Takrat smo slišali enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev. Od februarja do aprila pa jim bomo ob petkih pridružili dvanajst novih zgodb. S sedmimi že znanimi slovenskimi pisateljicami in pisatelji iz prvega dela cikla, Natalijo Šimunović s Pampinejo, Matejo Perpar z Emilijo in Lauretto, Anjo Mugerli s Filomeno, Sarivalom Sosičem s Filostratom, Rudijem Podržajem z Neifile, Štefanom Kardošem s Panfilom in Urško Sajko z Elisso so se v novem delu cikla ustvarjalno prepletli Zarja Vršič s Fiametto, Živa Škrlovnik z Lauretto, Leonora Flis s Fiametto in Zoran Knežević kot skrivnostni novi lik Giovanni. Okvirna zgodba se tokrat ne dogaja več v hotelu na robu smučišča, ampak si pripovedovalci zgodbe pripovedujejo virtualno ali v obdobju poletnega rahljanja ukrepov v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. Znova pa gre za edinstven pisateljski poskus sobivanja v skupni fikciji z novim/starim vodilnim motivom, odnosom med duhom in telesom ter boccaccievskim poudarkom na telesu ter blagem humorju ali popoprani komiki – zgodbe smo uvrstili tudi v petkov okvir Literarnih nokturnov Na valovih humorja. V zgodbi Tango za vse Filomena - Anja Mugerli humorno pripoveduje o osamljenosti in želji po dotiku.
Veronika Simoniti je avtorica zbirk kratke proze Zasukane štorije in Hudičev jezik ter romana Kameno seme. Njena zgodba June in Venice obravnava izkušnjo odhajanja ljube osebe na drugi svet, v ospredje pa je postavljen ranljiv odnos med materjo in hčerjo. Leta 2013 je avtorica zanjo prejela prvo nagrado na Arsovem natečaju za najboljšo kratko zgodbo.
Neveljaven email naslov