Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije

25.02.2021

Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

Samo v širši osrednjeslovenski regiji so ob propadanju lesnopredelovalne panoge izginila podjetja kot so LIP Radomlje, LIKO Vrhnika ali KLI Logatec.

Naivno bi bilo trditi, da prodajalne švedskega trgovca pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas smo tokrat zavrteli v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečesali razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

"Če začneva v samih začetkih poselitve Ljubljanske kotline, ki je izredno tesno povezana z zgodovino lesa. Prva naselja so bila lesena. Spomnimo na koliščarje in na najstarejše leseno kolo na svetu, tudi naselje iz časa kulture žarnih grobišč iz okvirno 13. st. pr.n.št. na današnjem grajskem griču. Lesen je bil tudi prvi Spanheimski grad.  Tudi mesto Ljubljana je bilo v svojih začetkih leseno, vse do leta 1511, ko je Ljubljano opustošil potres in desetletje pozneje požar. Skratka, veliko lesenih struktur, razen obrambnih in pa sakralnih objektov ter mogočnejših plemiških prebivališč. In tudi zato ne čudi, da je bil prvi požarni red na Slovenskem sprejet prav v Ljubljani, in sicer leta 1676."

V mestu in njegovi okolici je bila potreba po lesu vedno velika in zato ni čudno, da se je zelo zgodaj razvila lesarska obrt, obrtniki pa so se povezovali v cehe, nadaljuje dr. Petelin in poduči, da se je v Ljubljani les uporabljal tako v gradbeništvu in v stavbnem pohištvu kot v umetnosti.

"Ko govorimo o začetku lesne industrije v Ljubljani, ne moremo mimo žage na Koleziji, ki je bila v lasti mesta in ki jo je mesto med drugim dajalo v zakup. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice, ki so precej ovirale plovbo, a so bile hkrati pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica in pozneje kovačnica."

Pomemben vpliv na razvoj lesnopredelovalne industrije ne le v osrednjeslovenskem območju, temveč tudi drugod, je imela industrializacija v 19. stoletju:

"Takrat so se manjše obrti začele združevati v velike zadruge. Nastajajo prve tovarne, celo prvi katalogi, na podlagi katerih so si naročniki lahko izbrali pohištvo. Tudi prva strokovna šola za lesno industrijo se pojavi leta 1888, oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti pa šele leta 1961."

Kot poduči dr. Petelin 20. stoletje predstavlja zlato dobo razvoja lesne industrije pri nas:

"Zanimivo, da so se takrat začele prirejati tudi razstave prvih kuhinj, med katerimi je bila še posebej pomembna oz. izstopajoča tista leta 1956 v še nedokončanem in takrat najbolj sodobnem bloku v Ljubljani, v Kozolcu. Kar je bilo nekaj novega, v času pred 2.sv. vojno so si neko stilsko oblikovano pohištvo namreč  lahko privoščili le bolj premožni sloji. "

V najboljših časih je imelo v slovenski lesnopredelovalni industriji delo kar štirideset tisoč ljudi, zdaj le še okoli deset tisoč. Po Sloveniji se je v prah sesulo več kot dvajset nekdaj velikih podjetij iz te panoge. V Osrednjeslovenski regiji so izginila podjetja kot so bila LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, tudi KLI Logatec.

Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS ocenjujejo, da na nivoju Slovenije Osrednjeslovenska regija danes dosega prb. 15% prodaje v lesni panogi, kjer beležijo 278 podjetij s 1608 zaposlenimi, ki skupaj realizirajo 196,4 mio prihodkov, od tega 62% na domačem trgu. Poleg tega je še cca 400 s.p.-jev, ki realizirajo še nekaj deset milijonov EUR prihodka, v glavnem na domačem trgu.

Med drugim tudi ocenjujejo, da bo zaradi prisotnosti novega švedskega trgovca pohištva na slovenskem trgu prodaja pohištvenim podjetjem iz Osrednjeslovenske regije na domačem trgu padla za 20%. To pomeni približno 9 mil. manj prihodkov ter okvirno 80 - 90 zaposlenih manj. V slovenskem merilu pa gre pričakovati zmanjšanje prihodkov slovenske pohištvene panoge na domačem trgu za 10% oz. 16 mio EUR, kar lahko pomeni izgubo od 200 do 220 delovnih mest.


Lokalni čas

226 epizod


Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.

Švedski pohištveni gigant spomenik zatona slovenske lesnopredelovalne industrije

25.02.2021

Naivno bi bilo trditi, da Ikeine prodajalne pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas tokrat zavrtimo v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečešemo razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

Samo v širši osrednjeslovenski regiji so ob propadanju lesnopredelovalne panoge izginila podjetja kot so LIP Radomlje, LIKO Vrhnika ali KLI Logatec.

Naivno bi bilo trditi, da prodajalne švedskega trgovca pri nas ne bi bilo, če velika imena slovenske lesne predelovalne industrije ne bi vzela žalostnega konca. Vseeno pa velja spomniti na čase, ko smo se Slovenci lahko upravičeno kitili s produkcijo pohištva, ki je bilo cenjeno tudi po svetu. Četudi gozdovi pokrivajo več kot 60 odstotkov našega ozemlja, za Finsko in Švedsko smo tretja najbolj gozdnata država Evropske unije, se zdi, da ne znamo izkoristiti tega naravnega bogastva, ki ga imamo v izobilju. Od osamosvojitve dalje je propadla večina lesnopredelovalnih podjetij pri nas. Osrednjeslovenska regija danes tvori približno 15% trga lesnopredelovalne industrije, njeni začetki pa segajo že daleč v zgodovino. Lokalni čas smo tokrat zavrteli v preteklost in s pomočjo zgodovinarja dr. Davida Petelina prečesali razvoj lesnopredelovalne industrije v Ljubljani in njeni bližnji ter daljni okolici.

"Če začneva v samih začetkih poselitve Ljubljanske kotline, ki je izredno tesno povezana z zgodovino lesa. Prva naselja so bila lesena. Spomnimo na koliščarje in na najstarejše leseno kolo na svetu, tudi naselje iz časa kulture žarnih grobišč iz okvirno 13. st. pr.n.št. na današnjem grajskem griču. Lesen je bil tudi prvi Spanheimski grad.  Tudi mesto Ljubljana je bilo v svojih začetkih leseno, vse do leta 1511, ko je Ljubljano opustošil potres in desetletje pozneje požar. Skratka, veliko lesenih struktur, razen obrambnih in pa sakralnih objektov ter mogočnejših plemiških prebivališč. In tudi zato ne čudi, da je bil prvi požarni red na Slovenskem sprejet prav v Ljubljani, in sicer leta 1676."

V mestu in njegovi okolici je bila potreba po lesu vedno velika in zato ni čudno, da se je zelo zgodaj razvila lesarska obrt, obrtniki pa so se povezovali v cehe, nadaljuje dr. Petelin in poduči, da se je v Ljubljani les uporabljal tako v gradbeništvu in v stavbnem pohištvu kot v umetnosti.

"Ko govorimo o začetku lesne industrije v Ljubljani, ne moremo mimo žage na Koleziji, ki je bila v lasti mesta in ki jo je mesto med drugim dajalo v zakup. Pri gradu Fužine so bile nekoč nevarne brzice, ki so precej ovirale plovbo, a so bile hkrati pomemben vir vodne energije. Ob njih so bile že v 16. stoletju žage in mlini ter papirnica in pozneje kovačnica."

Pomemben vpliv na razvoj lesnopredelovalne industrije ne le v osrednjeslovenskem območju, temveč tudi drugod, je imela industrializacija v 19. stoletju:

"Takrat so se manjše obrti začele združevati v velike zadruge. Nastajajo prve tovarne, celo prvi katalogi, na podlagi katerih so si naročniki lahko izbrali pohištvo. Tudi prva strokovna šola za lesno industrijo se pojavi leta 1888, oddelek za lesarstvo na Biotehniški fakulteti pa šele leta 1961."

Kot poduči dr. Petelin 20. stoletje predstavlja zlato dobo razvoja lesne industrije pri nas:

"Zanimivo, da so se takrat začele prirejati tudi razstave prvih kuhinj, med katerimi je bila še posebej pomembna oz. izstopajoča tista leta 1956 v še nedokončanem in takrat najbolj sodobnem bloku v Ljubljani, v Kozolcu. Kar je bilo nekaj novega, v času pred 2.sv. vojno so si neko stilsko oblikovano pohištvo namreč  lahko privoščili le bolj premožni sloji. "

V najboljših časih je imelo v slovenski lesnopredelovalni industriji delo kar štirideset tisoč ljudi, zdaj le še okoli deset tisoč. Po Sloveniji se je v prah sesulo več kot dvajset nekdaj velikih podjetij iz te panoge. V Osrednjeslovenski regiji so izginila podjetja kot so bila LIP Radomlje, LIKO Vrhnika, tudi KLI Logatec.

Na Združenju lesne in pohištvene industrije pri GZS ocenjujejo, da na nivoju Slovenije Osrednjeslovenska regija danes dosega prb. 15% prodaje v lesni panogi, kjer beležijo 278 podjetij s 1608 zaposlenimi, ki skupaj realizirajo 196,4 mio prihodkov, od tega 62% na domačem trgu. Poleg tega je še cca 400 s.p.-jev, ki realizirajo še nekaj deset milijonov EUR prihodka, v glavnem na domačem trgu.

Med drugim tudi ocenjujejo, da bo zaradi prisotnosti novega švedskega trgovca pohištva na slovenskem trgu prodaja pohištvenim podjetjem iz Osrednjeslovenske regije na domačem trgu padla za 20%. To pomeni približno 9 mil. manj prihodkov ter okvirno 80 - 90 zaposlenih manj. V slovenskem merilu pa gre pričakovati zmanjšanje prihodkov slovenske pohištvene panoge na domačem trgu za 10% oz. 16 mio EUR, kar lahko pomeni izgubo od 200 do 220 delovnih mest.


25.11.2021

Ali lahko skokoviti rasti posoškega turizma infrastruktura sploh še sledi?

Lokalni čas in utrip v četrtkovem jutru na Prvem preverjamo z dopisnico Marišo Bizjak.


19.11.2021

Protipoplavna varnost Kostanjevice na Krki

Od leta 2018 je Direkcija RS za vode v interregijskem projektu Donavska poplavna ravnica iskala protipoplavne rešitve za Kostanjevico na Krki. Idejne rešitve so javnosti prvič predstavili pred mesecem dni in celo zagotovili 7 milijonov evrov za njihovo izvedbo v prihodnjem letu. Vendar občani nasprotujejo rešitvi, da bi naselje ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih odstranljivih sten. V Lokalni čas se nam je tokrat oglasila Suzana Vahtarič.


18.11.2021

Kako pred poplavami zaščititi Kostanjevico na Krki?

V dolenjskih Benetkah, v Kostanjevici na Krki, v zadnjem mesecu občane razburjajo idejne rešitve protipoplavne zaščite tega našega edinega naseljenega otoka. Direkcija RS za vode je v pilotnem projektu iskala rešitve protipoplavne zaščite in jih prvič javno predstavila občanom sredi oktobra, pri tem pa doživela buren odklonilen odziv. 79 občanov je podpisalo peticijo proti predlagani rešitvi, nasprotujejo, da bi naselje na otoku ščitili s kombinacijo nasipov, zidov in montažnih zagatnih sten. Kljub civilni pobudi, se je občinski svet ta teden izrekel za podporo projektu za zmanjšanje protipoplavne ogroženosti otoka, saj morajo do 21. novembra Direkciji posredovati odgovor, ali so za ali pa odstopijo od protipoplavne zaščite. V Lokalnem času nam je o tem poročala Suzana Vahtarič


11.11.2021

V Šmartnem pri Slovenj Gradec za martinovo kisla juha in pivo

Kot pravi izročilo, na martinovo sveti Martin iz mošta naredi vino. Gre za velik praznik v vinorodnih okoliših, pa tudi v krajih, ki so poimenovani po tem zavetniku. V Lokalnem času smo se danes odpravili na Koroško, v kraj Šmartno pri Slovenj Gradcu, ki je eden od devetih krajev s tem imenom po Sloveniji, med drugim tudi kraj olimpijske prvakinje Janje Garnbret. In čeprav Koroška nima vinogradov, je to v Šmartnu, kraju s približno 1200 prebivalci, velik praznik. Že 25 let pripravljajo Martinove dneve, ki povezujejo tri vaške skupnosti, poleg Šmartna še Legen in Turiško vas. Kraj leži v Mislinjski dolini, obdajajo ga hmeljišča, zato na martinovanju pijejo tudi pivo. Da jim vina, razumljivo, tudi ne manjka, pa sta nam povedala predsednik vaške skupnosti Anton Sedar in nekdanji predsednik Vinko Vrčkovnik, ki tudi skoraj od začetka sodeluje pri pripravi teh dni. Vino dobijo iz Štajerske. Kar se mi zdi v teh časih še posebej izjemno, je to, da ljudje še najdejo srčnost, da so povezani, vsa društva denimo sodelujejo pri pripravi Martinovih dni. In če je za martinovo pojedino značilna goska, je tudi v Šmartnu kulinarika sicer pomemben del slavja.


04.11.2021

Na Cerkljanskem se po dobri poletni sezoni pripravljajo na Zimsko

November je mesec, ki že lahko prinese tudi mraz in sneg. Zato se tokrat v rubriki Lokalni čas podajamo na Cerkljansko, da bomo skupaj z Nino Brus preverili, kako so na novo smučarsko sezono pripravljeni na smučišču Cerkno.


28.10.2021

URI Soča

V tokratni rubriki Lokalni čas smo se podali v URI Soča v Ljubljani. Pogovarjali smo se z mag. Klemnom Grabljevcem, vodjo Oddelka za rehabilitacijo pacientov po nezgodni poškodbi možganov, z multiplo sklerozo in drugimi nevrološkimi obolenji.


21.10.2021

Leto Josipa Ipavca

Josip Ipavec, avtor prvega slovenskega baleta Možiček in operete trmoglavka, se je rodil v znani šentjurski družini zdravnikov in skladateljev. Ipavci so bili tudi pomembni narodni buditelji, ustanavljali so čitalnice in bili pobudniki taborov. Dolgoletni šentjurski župan Gustav je avstrijskega cesarja Franca Jožefa, ko se je ta ustavil na šentjurski železniški postaji pozdravil v slovenskem jeziku. Pevski zbor pa mu je takrat zapel pesem Slovenec sem. Danes v Šentjurju cveti predvsem ljubiteljska kultura. V tridesetih društvih, od pevskih zborov, dramske skupine, godbe na pihala, do literarnega društva, ustvarja in vadi več kot tisoč ljudi. Skupaj z javnim skladom za kulturne dejavnosti pripravijo več kot 50 kulturnih prireditev na leto. Šentjur je trenutno tudi med 23. občinami, ki se ponaša s certifikatom mladim prijazna občina.


14.10.2021

Projekti v Spodnjem Podravju - kaj je že končano in kaj še čaka

Tokrat se nam v Lokalni čas oglaša Gabrijela Milošič. Za poslušalke in poslušalce Prvega je pripravila celo košaro aktualnih projektov v Spodnjem Podravju. Eni so uspešno pri koncu, drugi se še začeli niso.


07.10.2021

Jesenski sprehod po mariborskem dogajanju

"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.


30.09.2021

Vrt spominov in tovarištva v Petanjcih

Na Petanjcih, v edinstvenem naravnem pomniku humanizma, v Vrtu spominov in tovarištva raste okoli 500 dreves, prvi vrbi žalujki pa je ob vhodu na dvorišče Šiftarjeve domačije zasadila mati Apolonija, ki se po drugi svetovni vojni ni učakala vrnitve dveh sinov z bojišč. Najmlajši Ivan – Vanek je v 60.letih začel kmečko dvorišče spreminjati v spominski vrt, za katerega že četrt stoletja skrbi Ustanova dr.Šiftarjeva fundacija. Ta je v duhu kulturnega, znanstvenega, humanističnega in ustvarjalnega delovanja organizirala 12 mednarodnih simpozijev in okroglih miz, 73 predavanj o aktualnih naravovarstvenih in zgodovinskih temah, razpisala 11 literarnih natečajev in izdala več publikacij in knjig. Vrt je samo v zadnjem desetletju obiskalo okoli 17 tisoč ljudi, v njem pa se je zvrstilo tudi 400 javnih in internih dogodkov. Pred poldrugim desetletjem je Znanstveno raziskovalni center SAZU v njem odprl svojo Raziskovalno postajo. Vrt spominov in tovarištva in Vanekovega sina Marjana Šiftarja je na Petanjcih obiskala Lidija Kosi.


23.09.2021

17 let viadukta Črni Kal

Viadukt Črni Kal je najzahtevnejši premostitveni objekt, doslej zgrajen na slovenskih avtocestah. Z dvema krajnima opornikoma in enajstimi stebri se pne nad Osapsko dolino in je, kot pravijo na Darsu, že od anonimnega javnega natečaja za pridobitev optimalne rešitve konstrukcijske zasnove, tako z vidika stabilnosti, nosilnosti, trajnosti in ekonomičnosti kot z vidika vključitve v krajinsko občutljivo okolje Kraškega roba, vzbujal veliko zanimanje domače in tuje strokovne javnosti. 23. septembra mineva 17 let od odprtja viadukta. O tem v tokratni epizodi Lokalni čas, ko se nam iz koprskega radijskega studia oglasi Mateja Brežan!


16.09.2021

'Totalna panika' in nove kolesarske proge v Zasavju

Kot nam je v tokratni epizodi Lokalnega časa poročala Karmen Štrancar Rajevec, se Zasavje po več kot dvestoletni rudarski zapuščini spreminja na vseh področjih, mesta dobivajo novo podobo, precej pridobitev pa vpliva na boljšo kakovost življenja prebivalcev in seveda tudi obiskovalcem. Obojim je namenjena tudi nova mestna terenska igra, "Totalna panika", ki odkriva Zagorje ob Savi. Ti kraji so seveda tesno povezani tudi s kolesarjenjem, pa ne samo po zaslugi Primoža Rogliča, pač pa tudi kolesarskih navdušencev, med katerimi so tudi tako imenovani "downhillovci". Zasavje je to poletje dobilo kar dve dobro urejeni območji z več trasami za tovrstno kolesarjenje.


09.09.2021

Nov most brez podpornih stebrov za pešče in kolesarje

Dopisnik Jože Žura v luči prihajajočega Evropskega Tedna mobilnosti poroča o ukrepih v nekaterih dolenjskih mestih, kjer avtomobilsko pločevino tudi s parkirnimi režimi iztiskajo iz mestnih jeder. Občine pospešeno gradijo tudi kolesarske poti oz. nove brvi ter mostove, namenjene pešcem in kolesarjem.


02.09.2021

130 let stare razglednice Gorenjske

V gorenjski prestolnici so komaj umaknili fotografije, ki so jih številni avtorji predstavili na mednarodnem uličnem Foto festu, že prihajajo novi dogodki. V Prešernovi hiši bodo zvečer odprli razstavo, ki jo skupaj pripravljata Numizmatično društvo Slovenije in Gorenjski muzej. V središču postavitve je 300 razglednic Gorenjske v preteklosti, od leta 1893 do 1941. Na nekaterih so trgovine, gostilne in celo hoteli. Več pa Aljana Jocif.


26.08.2021

Zmaj v središču Postojne

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.


19.08.2021

Prenova Cerkniškega jezera in obisk Županove jame

Cerkniško jezero je v zadnjih dveh letih na nekaterih delih dobilo novo podobo, oziroma, bolje rečeno, staro. Zakaj, se boste vprašali. Slišati je zapleteno, Notranjski regijski park je namreč tam opravil renaturacijo. In res gre za dokaj zapleten poseg, o katerem bomo več izvedeli v rednem četrtkovem pogovoru z enim od naših dopisnikov, s katerim bomo nato obiskali še Županovo jamo blizu Grosuplja. Iz osrčja Notranjske se oglaša Marko Škrlj.


12.08.2021

Bogato festivalsko obdobje v Kamniku

KAMFEST v teh dneh v Kamnik privablja mlado in staro, od blizu in daleč. Šest odrov na različnih prizoriščih, temu srednjeveškemu mestecu na stičišču treh regij v teh dneh daje podobo nekdanje normalnosti, ki jo na trenutke zmotijo le ukrepi povezani z epidemijo. Govorili bomo o tem, kako je organizirati tako velike prireditve v teh posebnih razmerah, pa kako na to gledajo obiskovalci in kaj v festivalskem nizu še obljubljajo v Kamniku. Pričarali vam bomo utrip KAMFESTA , ki je prav letos postal polnoleten in je v tem času že prerasel v enega največjih festivalov v regiji. V kateri že? Tudi o tem v današnjem Lokalnem času.


05.08.2021

Goriški poletni utrip - od mladine do zgodovine

Najprej smo se odpravili v Čepovan, kjer Mladinski center pripravlja poletne počitniške dejavnosti za otroke in mladostnike, in se ustavili na ranču Šinkovec. Slišali boste, kako blagodejno lahko konji vplivajo na otroke. Ljubitelji zgodovine pa lahko v Čepovanu obiščete etnološko-muzejsko zbirko Petra Božiča, ki šteje kar okoli tisoč eksponatov, več o predmetu s filmsko zgodovino v tokratnem Lokalnem času. Odpravili smo se tudi v Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je Goriški muzej postavil stalno inderdisciplinarno razstavo NePozabljeni predmeti. Za mnoge skrita in nepoznana pa je zgodovina kanalskega gradu. Tudi o tem v tokratni epizodi.


29.07.2021

V Pišecah projekt Moja hiša je tvoj dom

Nastavimo na lokalni čas in dopisnike po Sloveniji vprašamo koliko je ura v njihovem kraju.


22.07.2021

Idrijsko grajsko uro bodo restavrirali in elektrificirali

Morda se še spomnite: maja lani smo v Lokalnem času govorili o tem, kdo navija grajsko uro. Govor je bil o veliki uri v stolpu idrijskega gradu Gewerkenegg, katere mehanizem je star 130 let in je bil narejen na Češkem. Ura se je med prvim valom epidemije ustavila, ker je ni nihče navijal. No, ta zgodba ima zdaj nadaljevanje. Namreč tisti domačini, ki smo, da bi izvedeli točen čas, še navajeni kdaj pa kdaj pogledati tudi na grajsko uro, smo opazili, da so pred dnevi izginili obe številčnici in vsi kazalci. Niso jih ukradli, ampak so jih dali obnoviti oziroma restavrirati.


Stran 8 od 12
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov