Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Medvrstniško nasilje

02.02.2015

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Foto: Flickr.com (Twentyfour Students)

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine.

A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo.

A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje.

“Zame je nasilje pretep, ko se starejpši spravlja na mlajše.” “Lahko je to tudi to, da ga užališ z besedami, kar včasih še bolje boli kot fizično nasilje.” “Zame je nasilje vseprisotno. Ne moremo ga popolnoma iztrebiti, lahko pa ga omejimo na nek minimum.” Tako so o nasilju razmišljali mladostniki v eni izmed januarskih sobotnih oddaj Hudo in pokazali, da je definicij več.

Izsledki raziskave Zavoda Republike Slovenije za šolstvo iz let 1995, 1996, 1997 in 2003, ki se nanašajo na bullying, so podobni: storilcev nasilnih dejanj v OŠ je od 12 do 14 %, v SŠ od 6 do 8 %. Žrtev v OŠ je 21 %, žrtev v SŠ pa 8 %. Zadnja raziskava je pokazala spremembe: med fanti in dekleti ni več razlik – oba spola sta torej enako vpletena v pojav medvrstniškega nasilja. Opazili pa so naraščanje spletnega nasilja, ki ga v začetnem obdobju še ni bilo.

Velika večina verbalnega nasilja se je preselila v virtualni svet, zato je treba to področje izjemno natančno spremljati. Ena opaznejših akcij, ki opozarja na sovražni govor med mladimi na spletu in sporoča, da imajo besede večjo moč, kot se zavedamo, je gotovo pobuda Moč besed, ki jo vodita partnerja Itak in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pobuda želi družbi ponuditi informacije o tem družbenem pojavu in širiti zavedanje o pomenu kulture spletne komunikacije.

Po raziskavi pobude Moč besed naj bi žaljivo e-pošto prejelo že 39,4 % posameznikov, neresnične podatke o sebi pa je na družbenih omrežjih zaznalo 35 % posameznikov.

Slogan “vsi drugačni, vsi enakopravni” na šolskih hodnikih ne velja vedno. Pogosto so lahko otroci že zaradi malenkosti tarča najrazličnejših opazk. Če imaš očala, si “špeglar”, tiste z odličnimi šolskimi ocenami kličejo “piflarji”. Zato je pomembno, da se tako v šoli kot doma pogovarjamo, da etiketiranje ljudi lahko vpliva na njihovo samopodobo in počutje.

A če želimo reševati problematiko nasilja v šolah, se moramo tega najprej lotiti tudi doma.  Torej obstaja zveza med nasiljem doma in v šoli, pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik iz Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok. Pravi, da povezavo vidi vsak, ki se začne ukvarjati s tem področjem.

Ravno zaradi različnih neljubih dogodkov – sploh potem, ko oziroma če glas o njih pride v medije in do splošne javnosti, se pojavi razprava o tem, ali ima šolsko osebje primerno izobraževanje o tem, kako se z medvrstniškim nasiljem soočiti. Ravnatelj Goran Popovič na Osnovni šoli Livada daje velik pomen izobraževanju osebja z ustreznimi prijemi za spopadanje z medvrstniškim nasiljem. Pravi predvsem, da ga je treba rešiti čim prej, ne pa čakati, da se težave stopnjujejo. Čeprav, poudarja,  seveda ne moremo pričakovati, da bo šola nudila tako dobro izobraževanje, ki bo vse zaposlene kar nenadoma spremenilo v strokovnjake za vedenjsko motene otroke.

Alja Otavnik iz slovenskega UNICEFa doda, da je zelo pogosta tudi naslednja situacija: otrok povzroča nasilje, šola o tem obvesti starše, ti pa, ker je otrok doma priden, ne verjamejo, da je njihov potomec česa takega zmožen. “Moramo se zavedati, da starši svojega otroka doma v čisto drugi luči vidijo in si velikokrat tudi ne predstavljajo, kako se obnaša, ko staršev ni zraven.”

Ena večjih težav pri prepoznavanju medvrstniškega nasilja  je ta, da odrasli velik odstotek tega sploh ne prepoznamo predvsem zato, ker nismo del vrstniške skupine, kar pomeni da, ko je učitelj v razredu, so določena pravila, določena dinamika skupine, po kateri ta razred funkcionira. Ko odrasle osebe ni, je ta dinamika medvrstniških odnosov drugačne, se spremeni. (Alja Otavnik)

V primeru medvrstniškega nasilja v šoli moramo vedeti, da obstajajo tri skupine otrok: otroci, ki povzročajo nasilje, druga skupina so žrtve. Najštevilčnejša pa je tretja skupina: opazovalci. To so sošolci, otroci, ki so priče tovrstnim dogodkom in oni imajo ključno vlogo pri prečevanju medvrstniškega nasilja.

Opazovalce bi morali usposobiti, da znajo ustrezno in učinkovito reagirati. Včasih se je tistim, ki so šli zatožit učiteljem, da se nekaj dogaja, tožibabe. Potem smo to nekako črtali ven iz vedenjskega vzorca mladostnikov. Pa vendar bo treba nekaj podobnega uvesti. Edini način, da odrasli lahko posežejo v to nasilje, je, da jim otroci za to povedo. (Zdenka Čebašek Travnik)

Medvrstniškega nasilja seveda nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, a že to, da se lahko primerno in ustrezno spopadamo s tem, je velik napredek.

 

 


Med štirimi stenami

871 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Medvrstniško nasilje

02.02.2015

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine. A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo. A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje. Foto: Flickr.com (Twentyfour Students)

Vsi se radi spominjamo let, ko smo gulili šolske klopi. Učenje za test nam sicer ni bilo vedno v veselje, vendar smo z veseljem sprejemali novo snov in vrskavali novo znanje, še raje pa smo sklepali nova prijateljstva in si ustvarjali lepe spomine.

A čeprav bi šola morala biti kraj, na katerem se počutimo varne, žal tega ne občutijo vsi. Ena večjih težav v življenju osnovnošolcev in srednješolcev je gotovo medvrstniško nasilje. Ni prav, da čakamo, da se bodo stvari same uredile, varnostna problematika potrebuje posebno obravnavo.

A pri tem se strokovno osebje na šoli velikokrat počuti nemočno, predvsem pa zaradi pomanjkljivega izobraževanja o tej temi ni dovolj kompetentno in ima premalo informacij o tem, kako preprečevati medvrstniško nasilje.

“Zame je nasilje pretep, ko se starejpši spravlja na mlajše.” “Lahko je to tudi to, da ga užališ z besedami, kar včasih še bolje boli kot fizično nasilje.” “Zame je nasilje vseprisotno. Ne moremo ga popolnoma iztrebiti, lahko pa ga omejimo na nek minimum.” Tako so o nasilju razmišljali mladostniki v eni izmed januarskih sobotnih oddaj Hudo in pokazali, da je definicij več.

Izsledki raziskave Zavoda Republike Slovenije za šolstvo iz let 1995, 1996, 1997 in 2003, ki se nanašajo na bullying, so podobni: storilcev nasilnih dejanj v OŠ je od 12 do 14 %, v SŠ od 6 do 8 %. Žrtev v OŠ je 21 %, žrtev v SŠ pa 8 %. Zadnja raziskava je pokazala spremembe: med fanti in dekleti ni več razlik – oba spola sta torej enako vpletena v pojav medvrstniškega nasilja. Opazili pa so naraščanje spletnega nasilja, ki ga v začetnem obdobju še ni bilo.

Velika večina verbalnega nasilja se je preselila v virtualni svet, zato je treba to področje izjemno natančno spremljati. Ena opaznejših akcij, ki opozarja na sovražni govor med mladimi na spletu in sporoča, da imajo besede večjo moč, kot se zavedamo, je gotovo pobuda Moč besed, ki jo vodita partnerja Itak in Zveza prijateljev mladine Slovenije. Pobuda želi družbi ponuditi informacije o tem družbenem pojavu in širiti zavedanje o pomenu kulture spletne komunikacije.

Po raziskavi pobude Moč besed naj bi žaljivo e-pošto prejelo že 39,4 % posameznikov, neresnične podatke o sebi pa je na družbenih omrežjih zaznalo 35 % posameznikov.

Slogan “vsi drugačni, vsi enakopravni” na šolskih hodnikih ne velja vedno. Pogosto so lahko otroci že zaradi malenkosti tarča najrazličnejših opazk. Če imaš očala, si “špeglar”, tiste z odličnimi šolskimi ocenami kličejo “piflarji”. Zato je pomembno, da se tako v šoli kot doma pogovarjamo, da etiketiranje ljudi lahko vpliva na njihovo samopodobo in počutje.

A če želimo reševati problematiko nasilja v šolah, se moramo tega najprej lotiti tudi doma.  Torej obstaja zveza med nasiljem doma in v šoli, pravi dr. Zdenka Čebašek Travnik iz Foruma proti telesnemu kaznovanju otrok. Pravi, da povezavo vidi vsak, ki se začne ukvarjati s tem področjem.

Ravno zaradi različnih neljubih dogodkov – sploh potem, ko oziroma če glas o njih pride v medije in do splošne javnosti, se pojavi razprava o tem, ali ima šolsko osebje primerno izobraževanje o tem, kako se z medvrstniškim nasiljem soočiti. Ravnatelj Goran Popovič na Osnovni šoli Livada daje velik pomen izobraževanju osebja z ustreznimi prijemi za spopadanje z medvrstniškim nasiljem. Pravi predvsem, da ga je treba rešiti čim prej, ne pa čakati, da se težave stopnjujejo. Čeprav, poudarja,  seveda ne moremo pričakovati, da bo šola nudila tako dobro izobraževanje, ki bo vse zaposlene kar nenadoma spremenilo v strokovnjake za vedenjsko motene otroke.

Alja Otavnik iz slovenskega UNICEFa doda, da je zelo pogosta tudi naslednja situacija: otrok povzroča nasilje, šola o tem obvesti starše, ti pa, ker je otrok doma priden, ne verjamejo, da je njihov potomec česa takega zmožen. “Moramo se zavedati, da starši svojega otroka doma v čisto drugi luči vidijo in si velikokrat tudi ne predstavljajo, kako se obnaša, ko staršev ni zraven.”

Ena večjih težav pri prepoznavanju medvrstniškega nasilja  je ta, da odrasli velik odstotek tega sploh ne prepoznamo predvsem zato, ker nismo del vrstniške skupine, kar pomeni da, ko je učitelj v razredu, so določena pravila, določena dinamika skupine, po kateri ta razred funkcionira. Ko odrasle osebe ni, je ta dinamika medvrstniških odnosov drugačne, se spremeni. (Alja Otavnik)

V primeru medvrstniškega nasilja v šoli moramo vedeti, da obstajajo tri skupine otrok: otroci, ki povzročajo nasilje, druga skupina so žrtve. Najštevilčnejša pa je tretja skupina: opazovalci. To so sošolci, otroci, ki so priče tovrstnim dogodkom in oni imajo ključno vlogo pri prečevanju medvrstniškega nasilja.

Opazovalce bi morali usposobiti, da znajo ustrezno in učinkovito reagirati. Včasih se je tistim, ki so šli zatožit učiteljem, da se nekaj dogaja, tožibabe. Potem smo to nekako črtali ven iz vedenjskega vzorca mladostnikov. Pa vendar bo treba nekaj podobnega uvesti. Edini način, da odrasli lahko posežejo v to nasilje, je, da jim otroci za to povedo. (Zdenka Čebašek Travnik)

Medvrstniškega nasilja seveda nikoli ne bomo mogli izkoreniniti, a že to, da se lahko primerno in ustrezno spopadamo s tem, je velik napredek.

 

 


12.03.2018

Reto center

Reto center je nevladna neprofitna organizacija, ki združuje na eni strani pomoč odvisnikom od prepovedanih drog, alkohola, tablet ter na drugi ekologijo. Njihov program odvajanja traja od enega leta do leta in pol, posebnost v primerjavi z drugimi programi odvajanja od drog, ki jih je mogoče najti v Sloveniji, je, da ga vodijo nekdanji odvisniki. Pravijo, da je zelo pomembno, da si v času odvajanja zaposlen tako mentalno kot fizično. Za prvi del skrbijo s pogovorom, za drugega z odvažanjem in obnavljanjem starega pohištva. Tega v prodajalni na Zaloški cesti v Ljubljani tudi prodajajo, socialno ogroženim ga včasih celo podarijo. Delovanje Reto centra vam bomo predstavili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami po 10. uri na Prvem. Bodite z nami!


05.03.2018

Branka Knific in mag. Tone Kladnik

Partnerja in socialna delavca Branka Knific in Tone Kladnik v okviru Društva za zdravo življenje in dobre medčloveške odnose Viharnik delata z alkoholiki, njihovimi družinami in drugimi ljudmi v stiski po programu, ki je modificirana oblika socialno-andragoške metode zdravljenja dr. Janeza Ruglja. Program, ki se imenuje Urejanje alkoholikov in drugih ljudi v stiski, je pred tridesetimi leti razvil Tone Kladnik in vanj postopno vpeljeval novosti kot so na primer tekaška šola, preizkusi tekaških zmogljivosti, povezovanje med stanovalci doma upokojencev in družinami iz programa urejanja ter prijateljske skupine kot nadaljevanje rehabilitacije po osnovnem programu, saj urejanje alkoholizma traja vse življenje.


26.02.2018

Dobrega reševalca poleg obvladovanja tehnike naredi čut do sočloveka

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


19.02.2018

Brigita Langerholc Žager

Nekdanja atletinja Brigita Langerholc Žager, na poletnih olimpijskih igrah je nastopila leta 2000 v Sydneju in leta 2008 v Pekingu, je danes družinska in poslovna ženska. Njen prehod iz športnega v običajno življenje pa še zdaleč ni bil lahek. Doživela je krizo in po porodu tudi depresijo, ki si je ni priznala. Danes o depresiji in izhodu iz nje govori odkrito. Sedanje življenje pa gradi na pozitivnem pogledu na svet, izkušnjah iz vrhunskega športa in študija v Združenih državah Amerike, pa tudi na alternativnih oblikah samospoznavanja in zdravljenja.


12.02.2018

Invalidsko društvo Kengurujček Slovenije

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


05.02.2018

Izzivi starševstva

Izzivi vzgoje tudi v današnjih časih zaposlujejo številne starše, ki iščejo boljše rešitve, konkretne ideje in pozitivno spodbudo za urejanje odnosov v družini. Ena izmed možnosti, ki jo imajo, je preventivni projekt Neverjetna leta, ki v Sloveniji od leta 2015 poteka na ljubljanski pediatrični kliniki, od lani pa še na 8 lokacijah po Sloveniji. O izzivih vzgoje se bomo pogovarjali z Evo Strmljan Kreslin, direktorico Javnega zavoda Mala ulica – Centra za otroke in družine v Ljubljani, ki je ena izmed ustanov, vključenih v projekt Neverjetna leta, in Sašem Stojanovičem, ki se je treninga starševstva udeležil lansko jesen.


29.01.2018

Zaposlitvena rehabilitacija in zaposlovanje invalidov

Med najbolj ranljivimi skupinami, ki se na trgu dela soočajo s še posebno velikimi težavami pri zaposlovanju, so invalidi. Delo je vrednota, dolgotrajna brezposelnost pa pripomore k temu, da ljudje ostajajo doma, brez socialne mreže ter izgubljajo delovne spretnosti, veščine in občutek lastne vrednosti. Kako izboljšati kakovost življenja nezaposljivih invalidnih oseb in hkrati ohraniti njihove delovne navade? Kako izboljšati zaposlitvene možnosti tudi ob pomoči zaposlitvene rehabilitacije in kako pomembni so zaposlitveni centri za osebe, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gostjama, direktorico Inštituta za razvoj človekovih potencialov Integra Sonjo Bercko Eisenreich in invalidko, ki je zaposlena v Zaposlitvenem centru GEA, Zavodu za usposabljanje in zaposlovanje invalidov Anito Sternad.


15.01.2018

Življenje z gluhoslepoto

Gluhoslepota sodi med najhujše invalidnosti. Gre za hkratno okvaro vida in sluha. Zaradi kombinacije vidnih in slušnih okvar ali popolne izgube obeh čutov sta komunikacija in dostop do informacij za gluhoslepo osebo zelo ovirana. To ji povzroča težave v vsakdanjem življenju, zato potrebuje posebno prilagojeno pomoč. V Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN trenutno skrbijo za več kot 140 ljudi z gluhoslepoto. Kakšno je življenje z njo, s kakšnimi težavami se srečujejo starši gluhoslepih otrok, kako jim omogočajo kar se da kakovostno življenje ter kako jim blažijo čustvene stiske – o tem z Jasmino Erklavec in Igorjem Kastelicem, ki imata gluhoslepa otroka.


08.01.2018

Interspolne osebe

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


25.12.2017

Karmen in Peter Tomažič

Božič je družinski praznik, družina pa naj bi bila otrokom trdna opora, k njej naj bi se vedno radi vračali po pomoč, podporo in razumevanje. Zakonca Karmen in Peter Tomažič imata šest otrok. Kaj jima pomeni družina, kakšne vrednote bi rada predala svojim otrokom in kako ohranjajo družinsko povezanost ter kako gledata na decembrsko potrošniško mrzlico in na obdarovanje - o tem bomo govorili v tokratni oddaji Med štirimi stenami, ki jo je pripravila Petra Medved.


18.12.2017

Tiborjeva mama Irena Lesjak

Odkritje gena za prezgodnje staranje je povezano z malim Tiborjem, ki se je rodil z osmimi meseci. Bil je premajhen in prelahek, imel je premalo podkožnega maščevja in še druge razvojne nepravilnosti ter težave pri napredovanju. Njegova mama Irena Lesjak je ob njegovi smrti pri šestih mesecih omogočila, da so začeli raziskovati njegove bolezenske težave. Ko so znanstveniki in raziskovalci Kliničnega inštituta za medicinsko genetiko UKC Ljubljana objavili novo odkritje, je povedala: »Morda zveni čudno, ampak jaz sem neizmerno srečna, ker je moj edinstveni otrok uspel s svojo misijo, da je medicina stopila korak naprej.«


11.12.2017

Mednarodni dan invalidov

Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.


04.12.2017

Mednarodni dan invalidov

Invalidi se v vsakdanjem življenju srečujejo z ovirami v grajenem okolju, prometu, informacijski in komunikacijski tehnologiji ter storitvah, zato sta pri zagotavljanju uresničevanja njihovih ciljev ključnega pomena dostopnost in sodelovanje v družbi, je v poslanici ob 3. decembru - mednarodnem dnevu invalidov - zapisal Svet za invalide Republike Slovenije. S kakšnimi težavami se invalidi srečujejo na področju dostopnosti, kako premagujejo ovire, kakšne so njihove potrebe in ali imajo možnost sodelovati na vseh ravneh družbenega in gospodarskega življenja? O tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami z gosti - sekretarjem Društva distrofikov Slovenije Ivom Jakovljevičem, predsednikom Društva paraplegikov jugozahodne Štajerske Janezom Hudejem in svetovalcem za fizično, komunikacijsko in spletno dostopnost založbe Beletrina Antunom Smerdelom. Oddajo pripravlja Petra Medved.


27.11.2017

Bariatrične operacije

Hujšanje je v teoriji precej preprosto: v telo moramo vnesti manj kalorij, kot jih porabimo za vsakodnevno delovanje. Seveda je to veliko težja naloga, kot se zdi na prvi pogled, in zlasti pri ekstremno hudi, bolezenski debelosti, je pogosto potrebno uporabiti tudi druge metode. Predstavili bomo tako imenovano bariatrično kirurgijo. Tovrstne operacije (zmanjšanje želodca ali namestitev prilagodljivega traku) opravljajo tudi v Sloveniji, največ v Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. Začetki segajo v leto 2005, ko jih je začel opravljati dr. Brane Breznikar. Kako je danes, pa v tokratni oddaji. Slišali bomo tudi osebno zgodbo.


20.11.2017

Zakonca Nekrep

Tatjana in Matjaž Nekrep sta pred desetimi leti izgubila sina Bora. Ker nista dobila odgovora, zakaj je umrl njun sin, sta se s svojo zgodbo izpostavila javnosti. V tem času sta navezala številne stike z starši, ki imajo podobne zgodbe, in na domačem vrtu postavila okrasni vrt v Borov spomin. O tem, kakšen pečat je v njunem življenju pustila sinova smrt in kako vsak dan znova iščeta smisel svojega življenja, se z njima pogovarja Jana Bajželj.


13.11.2017

Življenje s sladkorno boleznijo

V Sloveniji že več kot 100.000 prebivalcev prejema zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, to število pa je vsako leto višje za približno 3 odstotke. Delež odraslih s sladkorno boleznijo, starih od 25 do 74 let, je po podatkih anketne raziskave Nacionalnega inštituta za javno zdravje leta 2016 znašal 6 odstotkov. Lani je bila povprečna starost bolnikov s sladkorno boleznijo, ki se zdravijo z zdravili, 66,3 let. Pri moških je sladkorna bolezen pogostejša kot pri ženskah, delež obolelih moških pa je v zadnjih 10 letih izraziteje naraščal. Tako pri nas z zdravljeno sladkorno boleznijo živi 63.600 ljudi, starih 65 let ali več, oziroma vsaka peta oseba nad 65. letom, poroča Nacionalni inštitut za javno zdravje. Kateri so dejavniki tveganja, kako se razvijata sladkorna bolezen tipa 1 in 2, kateri so kronični zapleti, kakšno je zdravljenje in obvladovanje bolezni ter kakšno je življenje z njo, o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Gostji oddaje bosta specialistka diabetologinja iz UKC Ljubljana in NIJZ doktorica Jelka Zaletel ter Maruša Pavčič, ki že 60 let živi s sladkorno boleznijo. Oddajo pripravlja Petra Medved.


06.11.2017

Spletni zmenkarski portali

Med 20 in 25 % parov v Sloveniji se spozna prek spleta. Kljub temu spletno spoznavanje še vedno velja za tabu temo, saj mnogi ne želijo povedati, da so se spoznali prav na ta način. Spletnim zmenkarijam in portalom, prek katerih je mogoče spoznati potencialnega partnerja, se bomo posvetili v ponedeljkovi oddaji Med štirimi stenami, ko bomo pojasnili, kakšne so specifike tega načina spoznavanja in kakšne pasti. Pridružili se nam bosta uporabnica zmenkarskih portalov Tina ter socialna pedagoginja in svetovalka za partnerske odnose Melita Kuhar, ki pravi, da mora spletna komunikacija čim prej preiti v živi stik. Več pa v ponedeljek po 10. uri na Prvem. Vabljeni k poslušanju!


30.10.2017

Posledice zdravljenja raka v otroštvu

V Sloveniji vsako leto oboli za rakom približno 50 otrok. Pojavnost raka pri otrocih v zadnjih desetletjih stalno narašča. Ozdravitev pri najpogostejših vrstah otroškega raka je od 50- do 90-odstotna. Zdravljenje pa ne deluje le na tumorske celice, ampak poškoduje tudi normalne, zato nastane okvara tkiv in organov. Kakšne so posledice zdravljenja raka v otroški dobi, ki se pojavijo nekaj mesecev ali več let po koncu zdravljenja, o tem bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami, v kateri bomo predstavili tudi Ustanovo Mali vitez – fundacijo za pomoč mladim, ozdravljenim od raka. Gre za edino nevladno organizacijo, ki se posveča mladim po ozdravitvi. Zajema vse mlade na območju Slovenije, ki so v otroštvu preboleli raka in so starejši od 18 let. Gostja oddaje bo docentka doktorica Lorna Zadravec Zaletel z Onkološkega inštituta v Ljubljani, svojo zgodbo o boju z rakom pa bosta povedala tudi mama Marta in sin Aljaž Bolta, ki ga je v otroštvu prebolel. Oddajo pripravlja Petra Medved.


23.10.2017

Med štirimi stenami

Rak dojke je najpogostejši rak pri ženskah v Sloveniji. Statistika je daleč od prijetne - da imajo to bolezen, vsak dan izvedo tri Slovenke, ena zaradi nje umre. Bolezen je seveda prisotna tudi pri moških, pojavnost pa se zadnja desetletja povečuje. V ponedeljkovi oddaji Prvega Med štirimi stenami bo z nami Silva Krsnik, ki so ji rak dojke diagnosticirali pred več kot dvajsetimi leti. Kot pravi, je bila ta najprej travmatična izkušnja povod za to, da zaživi drugače in boljše. Del tega je tudi prostovoljstvo, saj s svojimi izkušnjami in nasveti pomaga drugim, ki se spopadajo z diagnozo raka na dojki. Ne preslišite v ponedeljek po 10. uri.


16.10.2017

Učenje ob glasbi

Mnogi verjamejo, da je glasba univerzalno zdravilo za človekovo dušo – pomiri nas, nam da energijo, nam pomaga, da se lažje in hitreje osredotočimo na intelektualno delo, ki ga moramo opraviti. Dokazano je, da določene frekvence lahko pomagajo pri zbranosti, sproščanju, učenju. S tem sta se pri svojem raziskovanju in učenju nevrolingvističnega programiranja srečali tudi OLGA PAULIČ in BERNARDA POTOČNIK. Spoznanja sta uporabili pri učenju dijakov in drugih slušateljev, o svojih izkušnjah pa sta pripovedovali tudi v tokratni oddaji.


Stran 17 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov