Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Redke bolezni: bulozna epidermoliza

29.02.2016

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive. Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive.

Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem smo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani  Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

Polona Zakošek, mama otroka z bulozno epidermolizo,  se spominja, kako je težko ji je bilo, ko so ji ob rojstvu povedali, da ima sin redko neozdravljivo bolezen:

»Že takoj, ko se je Jan rodil, se je pokazalo, da ima hudo poškodbo kože in rekli so mi, da po literaturi predvidevajo, da naj bi to bila bulozna epidermoliza. Da naj se pripravim, da otrok ne bo živel več kot 3 mesece. Lahko si predstavljate, kakšen šok je to za starše, ko izvejo za takšno diagnozo. Jana so nato odpeljali na neonatalni oddelek porodnišnice v Ljubljani, kjer je ležal na vodni postelji, oblečeni s svilo, pod lučko, oblečen le v vatirane plenice, ker niso vedeli, ali ga smejo obleči ali ne.«

Poloni Zakošek so svetovali, da otroka da v ustanovo, ker je nega takšnega bolnika prezahtevna.

»Želela sem si, da bi Jan dovolj jedel, kar pa je bilo spet težko, ker je bila tudi sluznica okvarjena. Spremljala sem grame, ki so rasli in padali.«

Po mesecu bivanja na neonatalnem oddelku, so ju prestavili na otroški oddelek dermatološke klinike. Tam je prosila, da jo priučijo nege, ker se je odločila, da bo otroka odpeljala domov.

Doktorica biokemije in molekularne biologije Mirjana Liović, ki se že več kot 20 let ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

 »Pri recesivni obliki bulozne epidermolize gre za pomanjkanje proteina,« razlaga dr. Mirjana Liović in pojasni: »Strukturni protein kože je okvarjen na nivoju proteina, zato ima napačno konfiguracijo in svoje funkcije v koži ne more opravljati pravilno. Z bulozno epidermolizo je bilo do zdaj povezanih več kot 12 različnih proteinov, ki imajo predvsem povezovalno vlogo, nekateri so strukturni proteini citoskeleta celic kože, drugi pa so strukturni proteini, ki povezujejo različne plasti kože skupaj.«

Najhujša oblika bulozne epidermolize je distrofična, kjer prihaja že do krčenja sklepov, do krčenja membran ust, do zožanja požiralnika in pa zaraščanja prstov. Pojavijo se rane in mehurji. Ti bolniki se dnevno soočajo z bolečino. Pravilna nega bolnika je izredno pomembna, razlaga Polona Zakošek:

»Zelo pomembno je, kako se ga dotikaš, kaj ima oblečeno, da ne prihaja do trenj, da si pozoren, kje se giblje, da nima takšnih predmetov, da bi se lahko ranil ali poškodoval. Okolje mora biti varno, da ne prihaja do mehurjev in ran.«

Koža bolnikov z bulozno epidermolizo je zelo krhka. Dr. Mirjana Liović:

»Večina nas se ne zaveda, da je koža organ. Koža je največji organ človeškega telesa. Približno 10 % telesne teže zavzema koža. Pri bolnikih z bulozno epidermolizo so različni strukturni proteini okvarjeni in ne morejo opravljati te podporne mehanske funkcije stoodstotno. Koža je sestavljena iz dveh plasti – zgornja plast, to je plast, ki jo mi vidimo, znana je kot epidermis oz. vrhnjica, pod epidermisom pa je dermis oziroma usnjica. Epidermis je večplastno tkivo, ki ga sestavljajo celice in to je plast, ki nas loči od zunanjih dejavnikov. Epidermis in dermis sta med seboj povezana z bazalno membrano, ki je zelo krhka struktura. Sestavljena je iz različnih strukturnih proteinov, ki so med seboj povezani in segajo v zgornjo in spodnjo plast – v epidermis in dermis – in ti dve plasti držijo skupaj. Če pa je katerikoli od teh strukturnih proteinov okvarjen, potem so te plasti med seboj bolj rahlo povezane. Različne mehanske poškodbe, kakor so trenja, kakšen udarec ali kar koli drugega, lahko povzročijo, da pride do razcepa ene plasti od druge ali pa v sklopu same plasti. Pri hujših oblikah bulozne epidermolize je ta nivo razcepa v dermisu, v usnjici, ki je izredno dobro prekrvavljena in to pomeni nastajanje odprtih ran. Pri teh oblikah bulozne epidermolize rane nastajajo po celem telesu in to so zelo, zelo hude oblike te bolezni.«

Velika težava pri teh bolnikih je tudi podhranjenost. Polona Zakošek razloži:

»Prizadeti so tudi ustna sluznica, žrelo, grlo, zožen je požiralnik. Hrane ne morejo žvečiti. Ker ne morejo dovolj odpreti ust, je težje spraviti ščetko v usta, zato je ustna higiena vprašljiva. Po navadi imajo bolniki z distrofično obliko že zlepljen jezik, zato je hranjenje oteženo. Imajo tudi velike izgube železa zaradi krvavenja ran in vse to posledično vpliva na podhranjenost, slabokrvnost in osteoporozo.«

In kako Polona Zakošek doživlja sinovo bolezen, to trpljenje, večno bolečino. Kako jo je spremenila ta bolezen?

»Prva stvar v življenju, ko zveš, da imaš otroka s tako boleznijo je, da se moraš odločiti, ali jo boš sprejel ali ne. To je prva stvar. In ko jo sprejmeš, v bistvu začneš živeti za to. To nekako postane tvoje življenje, niti ne veš, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Vsak dan si povezan s temi bolečinami, ranami, prilagajanjem tempa. Najhujše je mogoče to, ko vidiš, da nekih stvari ne more početi, pa bi jih želel. Še težje pa je, ko odmerjena doza protibolečinskih tablet ne zagrabi. In mu dejansko ne moreš pomagati drugače, kot da si ob njem in da ga tolažiš.«

 


Med štirimi stenami

871 epizod


Čeprav ste ob naslovu oddaje pomislili na nasilje med štirimi stenami, pa z vsebinami presegamo ta okvir. Težav in načinov njihovega reševanja je toliko kot ljudi. Svoje zgodbe in izkušnje pripovedujejo invalidi, odvisniki, starši otrok s posebnimi potrebami, in tisti, ki so se morali soočiti z boleznijo kot je na primer rak, multipla skleroza, ALS in duševna motnja. V oddaji se pogovarjamo tudi o težavah v partnerski zvezi, pri vzgoji otrok in komunikaciji med ljudmi.

Redke bolezni: bulozna epidermoliza

29.02.2016

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive. Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem bomo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

V Evropski uniji je bolezen opredeljena za redko, kadar za njo zboli največ 5 oseb na 10.000. Znaki redkih bolezni so lahko navzoči že ob rojstvu ali pa se pojavijo v otroštvu, pri več kot polovici obolelih pa se bolezen začne v odraslem obdobju. 80 odstotkov primerov je genetskega izvora, 75 odstotkov obolelih je otrok. Pogosto so te bolezni neozdravljive.

Ob dnevu redkih bolezni, 29. februarju, smo v oddaji Med štirimi stenami govorili o bulozni epidermolizi. Zanjo so značilne hude kožne spremembe, prizadeti pa so tudi različni organi. V Sloveniji je registriranih 42 obolelih, od tega jih ima 7 težjo obliko te bolezni. Kako bolezen spremeni življenje bolnikom in njihovim svojcem, kako je z zdravljenjem in kakšne raziskave opravljajo, da bi jim pomagali, o tem smo v oddaji Med štirimi stenami govorili z gostjama predsednico društva Debra Slovenija in materjo sina s to boleznijo Polono Zakošek ter doktorico biokemije in molekularne biologije iz Medicinskega centra za molekularno biologijo, Inštituta za biokemijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani  Mirjano Liović, ki se ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

Polona Zakošek, mama otroka z bulozno epidermolizo,  se spominja, kako je težko ji je bilo, ko so ji ob rojstvu povedali, da ima sin redko neozdravljivo bolezen:

»Že takoj, ko se je Jan rodil, se je pokazalo, da ima hudo poškodbo kože in rekli so mi, da po literaturi predvidevajo, da naj bi to bila bulozna epidermoliza. Da naj se pripravim, da otrok ne bo živel več kot 3 mesece. Lahko si predstavljate, kakšen šok je to za starše, ko izvejo za takšno diagnozo. Jana so nato odpeljali na neonatalni oddelek porodnišnice v Ljubljani, kjer je ležal na vodni postelji, oblečeni s svilo, pod lučko, oblečen le v vatirane plenice, ker niso vedeli, ali ga smejo obleči ali ne.«

Poloni Zakošek so svetovali, da otroka da v ustanovo, ker je nega takšnega bolnika prezahtevna.

»Želela sem si, da bi Jan dovolj jedel, kar pa je bilo spet težko, ker je bila tudi sluznica okvarjena. Spremljala sem grame, ki so rasli in padali.«

Po mesecu bivanja na neonatalnem oddelku, so ju prestavili na otroški oddelek dermatološke klinike. Tam je prosila, da jo priučijo nege, ker se je odločila, da bo otroka odpeljala domov.

Doktorica biokemije in molekularne biologije Mirjana Liović, ki se že več kot 20 let ukvarja z raziskovanjem mehanizmov razvoja bulozne epidermolize.

 »Pri recesivni obliki bulozne epidermolize gre za pomanjkanje proteina,« razlaga dr. Mirjana Liović in pojasni: »Strukturni protein kože je okvarjen na nivoju proteina, zato ima napačno konfiguracijo in svoje funkcije v koži ne more opravljati pravilno. Z bulozno epidermolizo je bilo do zdaj povezanih več kot 12 različnih proteinov, ki imajo predvsem povezovalno vlogo, nekateri so strukturni proteini citoskeleta celic kože, drugi pa so strukturni proteini, ki povezujejo različne plasti kože skupaj.«

Najhujša oblika bulozne epidermolize je distrofična, kjer prihaja že do krčenja sklepov, do krčenja membran ust, do zožanja požiralnika in pa zaraščanja prstov. Pojavijo se rane in mehurji. Ti bolniki se dnevno soočajo z bolečino. Pravilna nega bolnika je izredno pomembna, razlaga Polona Zakošek:

»Zelo pomembno je, kako se ga dotikaš, kaj ima oblečeno, da ne prihaja do trenj, da si pozoren, kje se giblje, da nima takšnih predmetov, da bi se lahko ranil ali poškodoval. Okolje mora biti varno, da ne prihaja do mehurjev in ran.«

Koža bolnikov z bulozno epidermolizo je zelo krhka. Dr. Mirjana Liović:

»Večina nas se ne zaveda, da je koža organ. Koža je največji organ človeškega telesa. Približno 10 % telesne teže zavzema koža. Pri bolnikih z bulozno epidermolizo so različni strukturni proteini okvarjeni in ne morejo opravljati te podporne mehanske funkcije stoodstotno. Koža je sestavljena iz dveh plasti – zgornja plast, to je plast, ki jo mi vidimo, znana je kot epidermis oz. vrhnjica, pod epidermisom pa je dermis oziroma usnjica. Epidermis je večplastno tkivo, ki ga sestavljajo celice in to je plast, ki nas loči od zunanjih dejavnikov. Epidermis in dermis sta med seboj povezana z bazalno membrano, ki je zelo krhka struktura. Sestavljena je iz različnih strukturnih proteinov, ki so med seboj povezani in segajo v zgornjo in spodnjo plast – v epidermis in dermis – in ti dve plasti držijo skupaj. Če pa je katerikoli od teh strukturnih proteinov okvarjen, potem so te plasti med seboj bolj rahlo povezane. Različne mehanske poškodbe, kakor so trenja, kakšen udarec ali kar koli drugega, lahko povzročijo, da pride do razcepa ene plasti od druge ali pa v sklopu same plasti. Pri hujših oblikah bulozne epidermolize je ta nivo razcepa v dermisu, v usnjici, ki je izredno dobro prekrvavljena in to pomeni nastajanje odprtih ran. Pri teh oblikah bulozne epidermolize rane nastajajo po celem telesu in to so zelo, zelo hude oblike te bolezni.«

Velika težava pri teh bolnikih je tudi podhranjenost. Polona Zakošek razloži:

»Prizadeti so tudi ustna sluznica, žrelo, grlo, zožen je požiralnik. Hrane ne morejo žvečiti. Ker ne morejo dovolj odpreti ust, je težje spraviti ščetko v usta, zato je ustna higiena vprašljiva. Po navadi imajo bolniki z distrofično obliko že zlepljen jezik, zato je hranjenje oteženo. Imajo tudi velike izgube železa zaradi krvavenja ran in vse to posledično vpliva na podhranjenost, slabokrvnost in osteoporozo.«

In kako Polona Zakošek doživlja sinovo bolezen, to trpljenje, večno bolečino. Kako jo je spremenila ta bolezen?

»Prva stvar v življenju, ko zveš, da imaš otroka s tako boleznijo je, da se moraš odločiti, ali jo boš sprejel ali ne. To je prva stvar. In ko jo sprejmeš, v bistvu začneš živeti za to. To nekako postane tvoje življenje, niti ne veš, kako bi bilo, če bi bilo drugače. Vsak dan si povezan s temi bolečinami, ranami, prilagajanjem tempa. Najhujše je mogoče to, ko vidiš, da nekih stvari ne more početi, pa bi jih želel. Še težje pa je, ko odmerjena doza protibolečinskih tablet ne zagrabi. In mu dejansko ne moreš pomagati drugače, kot da si ob njem in da ga tolažiš.«

 


31.01.2022

Dr. Lea Žmuc Veranič, specialistka psihiatrije, o depresiji pri starejših

V pandemičnih časih je zaznati več tesnobnih, depresivnih stanj. Strokovnjaki govorijo tudi o pandemični utrujenosti. Kako se s tem časom spopadajo starejši, pri katerih postaja depresija že tako ali tako pogostejša? Nekateri podatki govorijo o petini oziroma tretjini starostnikov, ki jih pesti depresija. Kako jo prepoznavamo, kako starejšim pomagamo in kako jo lahko preprečimo?


24.01.2022

Sram je prekinitev medosebnega mostu

O sramu kot normalnem čustvu, ki se pojavi v določenem obdobju otroštva, in o sramu kot pretirano toksičnem stanju, ki povzroča izgubo stika med starši in otroki, bomo govorili v oddaji Med štirimi stenami. Tudi o tem, kako pomembno je samoopazovanje in v skladu s tem spreminjanje svojih odzivov v odnosu z otrokom, da nas ne odnese predaleč, se bo Cirila Štuber pogovarjala z dr. Janezom Sečnikom, relacijskim družinskim terapevtom iz Študijskoraziskovalnega centra za družino.


17.01.2022

Življenje družine z dvema invalidnima otrokoma

Anže in Enej Strazberger sta živahna 12 let stara dvojčka. Njuna mladost pa se razlikuje od mladosti vrstnikov, saj imata cerebralno paralizo in sta težko gibalno ovirana. Najbolj si želita, da bi lahko hodila, se ukvarjala s športom in se sproščeno igrala na otroških igriščih, tako pa dogajanje spremljata le iz električnih invalidskih vozičkov. Kakšno je življenje družine, ki ima dva invalidna otroka, kakšno pomoč bi potrebovala, kako poskrbeti za potrebe otrok in kako preprečiti izgorelost staršev? Gostja oddaje bo Darja Strazberger, mama, ki požrtvovalno skrbi za svoja otroka. Z njo se bo pogovarjala Petra Medved.


10.01.2022

"Osebno zadovoljstvo je predpogoj za lepo življenje."

»Ko življenje vzameš kot potovanje v neskončnost svojega uma, zares zaživiš. Živiš polno, radostno in spoštljivo. Spoštljivo do sebe in do drugih.« Tako pravi Breda Rožič, avtorica knjige Skrivnosti življenja. V tokratni oddaji boste izvedeli, zakaj je pomembno zavedanje, da nič na tem svetu ni samoumevno in ni naključje, kaj je tisto, kar nas omejuje na naši poti, in kako lahko na tej poti zadihamo s polnimi pljuči. Bredo Rožič je na pogovor povabila Lucija Fatur.


03.01.2022

Neverjetni učitelji

Tudi učilnica je prostor, kjer se odnosi, situacije in težave odvijajo med štirimi stenami. Vzpostaviti prijetno vzdušje, v katerem se vsi učenci počutijo sprejete, so odnosi dobri, se težave rešujejo sproti in je delovna vnema velika, pa je težko. Nekaj smernic, strategij daje učiteljem in vzgojiteljem program Neverjetna leta - program vodenja razreda za učitelje. Več pa z gostjami v oddaji Med štirimi stenami.


27.12.2021

Darja Korez Korenčan napisala knjigo Korak za korakom

Poslavljamo se od leta in razmišljamo, kaj nam bo prineslo novo. Upamo, da bo srečno in zdravo. To želimo tudi drugim. Včasih pa nam leto ni ravno naklonjeno. Televizijska novinarka, voditeljica in urednica Darja Korez Korenčan je letos prebolela hujšo obliko covida. Ostale so posledice, a življenjskega optimizma ji ni zmanjkalo. Svojo izkušnjo je opisala v knjigi Korak za korakom.


20.12.2021

Pot domov je namesto deset minut trajala osem mesecev

Vlado Peterlin je pred sedmimi leti na poti domov vozil prehitro, pod vplivom alkohola in ni bil pripet z varnostnim pasom. V prometni nesreči je utrpel tako hude posledice, da je postal tetraplegik. Kljub težki osebni izkušnji je ostal pozitiven in že nekaj časa kot ambasador Zavoda VOZIM ozavešča mlade, da alkohol in volan ne gresta skupaj. Sam pripoveduje: »Moja pot od službe do doma je namesto deset minut trajala osem mesecev.« Vlada Peterlina je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.


13.12.2021

Dr.medicine, pedopsihiatrinja Jerneja Maček

Evropska unija je razglasila leto 2022 za evropsko leto mladih. Leto bodo polnile konference, različni drugi dogodki in kampanje. Z evropskim letom mladih želi EU dati poudarek na mlade, ki so v času pandemije covida-19 prestali veliko stisk. Izrazito poslabšanje duševnega zdravja v družbi, ki ga je mogoče pripisati epidemiji, beležimo tudi v Sloveniji. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tem področjem, so zaskrbljeni. Otroci in mladostniki doživljajo veliko stisk, veča se tudi število duševnih bolezni in dejanj, ki kličejo po strokovni – tudi bolnišnični pomoči. Takšna so na primer samopoškodovanja. Odraz česa so in kako se jim upreti?


06.12.2021

Društvo Viljem Julijan pomaga otrokom z redkimi boleznimi

Ocenjujejo, da v Sloveniji za eno od šest do osem tisoč redkih bolezni trpi 120 tisoč ljudi. Večina niti ne pride do diagnoze in 75 % med njimi je otrok. Pri Društvu Viljem Julijan si prizadevajo za zgodnjo diagnostiko redkih bolezni, med katerimi je večina genetskih, da bi tako povečali možnosti za pravočasno zdravljenje. Prav tako si želijo, da bi imele družine tistih otrok, ki so zaradi redkih bolezni obsojeni na smrt že v otroštvu, možnost dostojanstvenega poslavljanja od svojega družinskega člana v otroškem hospicu. V oddaji Med štirimi stenami bomo gostili Gregorja in Nino Bezenšek, starša Viljema Julijana, ki sta po njegovi zgodnji smrti ustanovila sklad za pomoč otrokom z redkimi boleznimi.


29.11.2021

Ko ti življenje pokaže drugo stran

Soočenje z rakom ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novi situaciji, ki čez noč obrne prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo v času epidemije covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo spregovorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.


22.11.2021

Zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami

Življenje piše različne zgodbe. Zgodba Hejdi Koren Corel je zgodba o bolečini ob izgubi otroka in zavedanju, da trpljenja ni več. Je zgodba o pogumu, odrekanju in skrbi za otroka s posebnimi potrebami. Je zgodba mame, ki je zmogla sprejeti ta življenjski izziv. S kakšnimi strahovi se spoprijemajo starši otrok s posebnimi potrebami, kako se odnosi v družini spremenijo in kakšno skrb potrebuje tak otrok? O tem z ekonomistko Hejdi Koren Corel, ki pravi, da je po srcu žena in mama. Pred mikrofon jo je povabila Petra Medved.


15.11.2021

Težave v menopavzi na delovnem mestu naj ne bodo tabu

Več kot polovica žensk priznava, da menopavzne spremembe negativno vplivajo na njihovo delo. Kljub temu so menopavzne težave tabu tema, saj ženske nerade govorijo o njih, delodajalci pa so s to problematiko v glavnem slabo seznanjeni. Magdalena Fabčič je univ. dipl. biologinja, ki je prek izobraževanja na tem področju najprej iskala rešitve zase, potem pa je svoje znanje začela deliti z drugimi kot svetovalka za izzive srednjih let, ki pomaga posameznicam in podjetjem ohranjati polno angažiranost ter zmanjšati vpliv stresa in hormonskih težav na uspešnost in odnose na delovnem mestu in ohraniti kakovostno življenje. Z njo se bomo pogovarjali o težavah z menopavzo na delovnem mestu.


08.11.2021

Alenka Čurin Janžekovič - Sam bog naj jo bere

Gostja oddaje Med štirimi stenami bo upokojena učiteljica in ravnateljica Alenka Čurin Janžekovič iz Svetega Tomaža pri Ormožu. V knjigi Sam bog naj jo Bere, napisati ji jo je pomagala Petra Škarja, je opisala svoje življenje skozi prizmo bolezni: čudovito otroštvo, starševsko toplino in ljubezen do poučevanja. Že od rojstva živi z Morquijevim sindromom, ki prizadene vse sklepe. Zaradi pomanjkanja enega od encimov za presnavljanje sladkorja hrustanec in kosti pri tej bolezni dobesedno razpadajo. Za bolezen ni zdravila. Imela je več operacij, neznosne bolečine jo spremljajo že vse življenje. Kljub preizkušnjam ima neizmerno voljo do življenja. V knjigi je zapisala: »Življenje me je naučilo, da je pomembno poslušati in slišati svoje telo. In prav zato vem, da mi dolgo ne bo več služilo, kot mi je do zdaj. V teh letih se je izčrpalo … ne naveličalo. Še vedno živim radostno.« Alenko Čurin Janžekovič je pred mikrofon povabila Petra Medved.


25.10.2021

Med štirimi stenami

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj normalno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?


25.10.2021

Ana Nuša Kern - ravnateljica

Na pragu jesenskih počitnic nas zanima, s kakšnimi izzivi se sooča šolski prostor – točneje OŠ Preserje pri Radomljah, ki je prejemnica naziva najbolj kulturna slovenska šola – to priznanje podeljuje Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Ker se covida nismo otresli, je šolski prostor še vedno v primežu ukrepov, pa vendar je naloga vseh, ki delajo v šolah, da zagotovijo čim bolj običajno življenje na šoli. Je v tem šolskem letu kaj lažje, saj že imamo izkušnje pandemije, ali pa težje, ker se težave kopičijo? Šola je skupnost otrok, učiteljev in celotne ekipe zaposlenih na šoli. Na kakšen način to skupnost oblikovati in voditi tako, da bo varna, spodbudna in ustvarjala? Zakaj je pomembno, da se že pri otrocih spodbuja empatijo, sposobnost razumeti drugega? Na Osnovni šoli Preserje pri Radomljah se držijo načel Williama Glasserja – kakšna so in zakaj so se odločili zanje?


18.10.2021

Ko ti življenje pokaže svojo drugo stran

Sprejeti raka ni velik izziv le za bolnika, pač pa tudi za njegove bližnje. Vsi se znajdejo v povsem novih okoliščinah, ki čez noč obrnejo prioritete in doživljanje običajnega življenja. Marsikomu vsakdan postane pretežak. Do psihološke podpore je včasih težko priti, še posebej se je to pokazalo med epidemijo covida. Dr. Vesna Radonjič Miholič, klinična psihiloginja, bo govorila o stiskah bolnikov in o psihološki pomoči, Kristina Modic, izvršna direktorica Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo, pa bo predstavila novo spletno platformo za bolnike s krvnim rakom POSVETUJ.SE, ki bolnikom in njihovim svojcem ponuja brezplačne individualne spletne posvete.


11.10.2021

Sanja Kos, predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje

Sanja Kos je diplomantka sociologije in interdisciplinarnega družboslovja. Zaradi svoje slepote od rojstva se redno sooča z raznovrstnimi izzivi na vseh področjih svojega življenja, a kljub temu se trudi, da živi čim bolj enakovredno življenje, čeprav je v nekaterih pogledih drugačno. Aktivna je na mnogih področjih – je članica reprezentance v showdownu – namiznem tenisu za slepe, že vrsto let pa je dejavna tudi na področju ozaveščanja družbe o slepoti. Je predsednica Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Celje, kjer je članica že od otroštva. Sanjo Kos je v oddajo Med štirimi stenami povabila Petra Medved.


04.10.2021

Otrok mora zares biti v središču učnega procesa

Zanimanje za šolanje na domu strmo raste, čeprav se mora v večini primerov vsaj eden izmed staršev odpovedati zaposlitvi in čeprav starši prevzamejo vso odgovornost za izobraževanje svojega otroka. Nekateri prek institucije šolanja na domu svoje otroke vpišejo v neverificirane šole in poleg tega, da otroci ob koncu šolskega leta opravljajo izpite na matični šoli, se to sploh ne razlikuje od običajnega šolanja. Klasično šolanje na domu pa pomeni, da se otrok šola doma in da je tisti, ki skrbi za njegovo izobrazbo in tudi socializacijo zunaj družine, eden od staršev. Pred 15 leti so se na domu izobraževali štirje otroci, v prejšnjem šolskem letu je ta številka zrastla že na 687, letos pa se na domu šola že 1613 otrok. Cirila Štuber je v oddajo Med štirimi stenami povabila Gito Matejo de Laat, univerzitetno diplomirano zgodovinarko, ki se je za šolanje na domu odločila že pred enajstimi leti in na domu šola svoje tri otroke.


27.09.2021

Med štirimi stenami

Darovanje organov je vedno aktualna tema, saj potreba vedno presega možnosti. Slovenci smo po raziskavah javnega mnenja naklonjeni darovanju organov, vendar je odstotek tistih, ki se uradno opredelijo za to, še vedno precej nizek. Trenutno na presaditev organa čaka več kot 200 bolnikov. Transplantacijska medicina v Sloveniji je tudi v obdobju korone dosegla nekaj izjemnih dosežkov - izstopata predvsem prva presaditev pljuč pri otroku in uspešna presaditev pljuč pri COVID bolniku. O vsem tem z direktorico zavoda Slovenija Transplant prim. dr. med. Danico Avsec.  


20.09.2021

"Žalovanje se ne konča, spreminja pa svoje obraze." - Projekt Moč moškega žalovanja Slovenskega društva Hospic

Žalovanje je težka in zelo osebna izkušnja. Predvsem pa je proces, ki ga doživlja vsak drugače. Je proces, ki se nenehno spreminja in za katerega se zdi, da se morda nikoli ne konča. "Moč moškega žalovanja" je projekt, s katerim skušajo v Slovenskem društvu Hospic omogočiti moškim ustrezno podporo v njihovih posebnostih ob žalovanju, saj opažajo, da se na poti žalovanja ženske odzivajo drugače kot moški.


Stran 7 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov