Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
394 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
Pred šolsko čolnarno Fakultete za pomorstvo v Portorožu je od konca aprila privezan tudi istrski topo Adria. Repliko tradicionalne lesene enojambornice so gradili trije mojstri ladjedelci iz Izole pod vodstvom Tomija Sinožiča. Gradnjo je omogočil piranski Pomorski muzej, ki je v ta namen pridobil sredstva v okviru projekta Mala barka 2. Botra istrskega topa je Savina Gorišek, jadralka in življenjska sopotnica staroste slovenskega jadralstva pokojnega Mirka Bogića. Savino Gorišek smo povabili tudi na krov naše oddaje.
Piranski akvarij je svojo zbirko več kot 140 vrst morskih organizmov obogatil še z meduzami. V posebej zasnovanem akvariju si je zdaj mogoče od blizu ogledati vrste meduz, ki jih v teh dneh lahko opazimo ob naši obali. Kakšne so, smo se prepričali tudi v naši oddaji.
Morski biologi se od lanskega leta soočajo z izginjanjem morskih travnikov predvsem ob zahodni obali Istre. Na hrvaški strani je to dogajanje nekoliko obsežnejše, dogaja pa se tudi v slovenskem morju. Del morskega travnika je tako nedavno izginil v naravnem rezervatu v Strunjanu. Od leta 2015 vzdolž celotne slovenske obale tudi ni več bračiča, alge, ki sicer živi zgolj v Jadranskem morju. So pa nazadnje v Sečoveljskem zalivu opazili modro rakovico, tujerodno invazivno vrsto. Kje so vzroki za omenjene spremembe, kakšne so njihove posledice za življenje v morju in posredno za nas, nam je v oddaji povedal doktor bioloških znanosti Lovrenc Lipej, sicer raziskovalec na Morski biološki postaji v Piranu in univerzitetni predavatelj. Fotografija: Spletna stran en.wikipedia.org
Si kdaj zaželite, da bi z vetrom v jadrih odpotovali nekam daleč, za obzorje? Morda celo v Tihi ocean? No, nekateri pogumnejši takšne želje tudi uresničijo. Med njimi je Jasna Tuta iz Sesljana, ki je kar celo desetletje večinoma preživela na jadrnici. Zadnja tri leta je jadrala med polinezijskimi otoki in o tem napisala knjigo. Povedala nam je, kakšno je življenje na manjši jadrnici, mi pa smo se pozanimali tudi, kako uspešne so bile kar tri prostovoljne čistilne akcije priobalnega pasu in morja med Izolo in Fieso.
Najstarejša najdba v celoti šivane ladje v Sredozemlju je iz Istre. Odkrili so jo pred enajstimi leti, nedaleč od Savudrije. Replika dela ladje, ter podrobna razstava o njenem odkritju in obdelavi podatkov, je do konca aprila na ogled v piranskem pomorskem muzeju. Inovativna razstava je delo kustosov Arheološkega muzeja Istre iz Pulja. Njen sestavni del je tudi delavnica. V njej lahko vsakdo poskusi tehniko šivanja barke, ki so jo pred tri tisoč leti uporabljali staroselci Histri iz Zambratije. O tej izjemni najdbi govorimo tudi v tokratni oddaji .
Tokrat predstavljamo v svetovnem merilu zgleden primer krožnega gospodarstva v Sloveniji. Začne se z odstranjevanjem odpadnih ribiških mrež v oceanih in njihovim čiščenjem v prostorih družbe Aquafil Slovenija v Ajdovščini. Nadaljuje se v Ljubljani s predelavo mrež v kakovostna vlakna econyl in zaključi z izdelavo oblačil. Da je v morju manj ribiških mrež, skrbijo tudi potapljači mednarodne organizacije Healthy seas. To edinstveno zgodbo trajnostnega gospodarstva sta nam v oddaji približala generalni direktor AquafilSLO, Edi Kraus, in Klemen Leonard iz Ajdovščine, študent magistrskega študija management trajnostnega razvoja na Fakulteti za management v Kopru, član Inštituta za krožno gospodarstvo in študent ambasador mednarodne organizacije Healthy Seas. Foto: Potapljači Healthy seas iz morja v okolici Eolskih otokov odstranjujejo odpadno mrežo velikanko. Vir: https://healthyseas.org
Slovensko primorje je - zahvaljujoč projektu Mala barka 2 - bogatejše za štiri tradicionalne barke. Tri so obnovili in že krasijo izolski mandrač. Trije izolski ladjedelci pa so v priložnostni ladjedelnici Pomorskega muzeja v portoroškem Monfortu zgradili tradicionalno enojambornico, istrski top ali batel, ki je dobil ime 'Adria'. Projekt Mala barka 2 je sicer na čezmejnem območju Slovenskega primorja, Istre in Kvarnerja pustil otipljive rezultate ohranjanja, promocije in razvoja pomorske dediščine. Več o vsem pa v oddaji.
V začetku meseca je v Koper priplul francoski minolovec Capricorne, ena najbolj učinkovitih vojaških ladij za odkrivanje in uničevanje podvodnih min na svetu. Obisk je bil priložnost za skupno urjenje francoskih in slovenskih protiminskih potapljačev iz Odreda za specialno podvodno delovanje pri 430-em mornariškem divizionu. Zato smo se med drugim pozanimali kako poteka urjenje, pa tudi, kje vse sodelujejo slovenski protiminski potapljači. Slišali boste, da je na dnu Jadranskega morja veliko eksplozivnih teles tudi iz novejšega obdobja.
Letošnji Dan pomorstva so zaznamovale okoljske teme. Slovesno je bilo v Kopru, kjer so namenu predali novo ekološko plovilo Uprave za pomorstvo. Krstna botra je bila ministrica za infrastrukturo in podpredsednica vlade Alenka Bratušek. Varovanju morja in ukrepanju ob onesnaženjih je bil namenjen strokovni posvet. Med drugim smo lahko slišali, kako so se na večje onesnaženje s težkim gorivom v Raškem zalivu lanskega junija soočili v puljski luški kapitaniji, ki jo vodi kapitanka Dolores Brenko Škerjanc. Vse pa smo podrobneje zabeležili v oddaji.
Tokrat boste spoznali Denisa Benčiča iz Vinjol nad Lucijo. Veliko časa namreč preživi v vodi. Pravzaprav v morju. In to predvsem pozimi. Zimsko plavanje je njegova strast, ki ji že več let, skupaj z drugimi soplavalci, namenja veliko prostega časa. Letos je za svoje delo in vztrajnost požel zasluženo nagrado. Na svetovnem pokalu v zimskem plavanju na Bledu, ki je bilo v začetku februarja, je osvojil kar šest medalj. Od tega 5 zlatih. Primorski 'ledeni možje' trenirajo na Fornačah v Piranu. Benčič med drugim poudarja, da ima ta šport številne koristi za zdravje.
Nova morska obzorja tokrat razkriva Mitja Zupančič, izkušen morjeplovec, raziskovalec pomorske dediščine in življenja na Jadranu. Zupančič je avtor več del, povezanih z morjem, ter urednik spletnega časopisa za kulturo bivanja z morjem Emorje. Pred kratkim je izšla tudi njegova pesniška zbirka za odrasle »V meni je morje«. Svoje modro-rubinaste pesmi, kot jih je tudi barvno označil v zbirki, je najprej predstavil na Krku. Nedavno je s svojim nastopom požel navdušenje v slovenskem knjižnem središču v Trstu. Ob tej priložnosti smo avtorja pesniške zbirke in iskrivega sogovornika, iz katerega kar vrejo z morjem povezane zgodbe, povabili na krov oddaje.
Edinstveni dvižni most v Piranu, ki so ga porušili v 19. stoletju, znova živi v virtualni oziroma mešani resničnosti. Številni obiskovalci so si ga nedavno že lahko ogledali na predstavitvi Pomorskega muzeja v info centru Monfort v Portorožu. Gre za prvi primer pri nas, kjer so sodobno tehnologijo uporabili za postavitev neobstoječega objekta v okolje. S tem so se odprle nove možnosti, da bi dragoceni spomenik pomorske dediščine približali najširši javnosti.
Tokrat smo se odpravili v Piranski zaliv. In sicer na najbolj južno točko slovenskega morja, kjer leži ribogojnica Fonda. V tej edini morski ribogojnici pri nas na leto vzgojijo okrog 60 ton rib. Pri tem je zanimivo, da je ribogojnica z leti postala zatočišče tudi številnim ribam in drugim morskim organizmom. Okrog nje se zadržuje več kot 30 vrst rib. Hranijo se s hrano, ki pade iz ribogojnih kletk. V želji, da bi izobrazili svoje obiskovalce, so si pred leti omislili doživetje "Nepozaben dan v ribogojnici". Pred kratkim so bili za to zamisel tudi nagrajeni. V ribogojnici prisegajo na trajnostni razvoj, lokalno kakovost in skrb za okolje. Doslej so vzgajali piranskega brancina. Letos bodo na trgu predstavili še piransko orado. Trenutno se pripravljajo na razpis, s katerim bi vrtcem in šolam ponudili lokalne ribe. Direktorico ribogojnice, Ireno Fonda, smo povabili na krov oddaje.
Dva dimnika, dve tovarni za predelavo rib na majhnem prostoru, sta bili v obdobju med svetovnima vojnama znaka gospodarskega razcveta Izole. Tovarni italijanskih lastnikov Ampelea in Arrigoni sta v najboljšem obdobju zaposlovali tudi po več kot dva tisoč ljudi na leto. Na ribolov so se odpravljali predvsem moški, Izolanke pa so delale v tovarnah za predelavo rib, kjer je proizvodnja konzerv postala industrijska. Na leto so jih izdelali tudi po 20 milijonov. Ribištvo je v Izoli cvetelo tudi po drugi svetovni vojni, ko so Delamarisove ribje konzerve prodajali po vsej Evropi. Te, in še druge številne zanimivosti, je v knjigi z naslovom Zgodovina Izole in ribištva, zbral zgodovinar Zdravko Marenčič. Nekaj poudarkov iz dela, ki je nedavno izšlo pri izolski založbi Desk, avtor predstavlja v oddaji.
Letošnje leto bo v več pogledih prelomno za Upravo za pomorstvo. Konec februarja se bo preselila v nov sedež pri koprskem pristanišču. Do konca leta bodo s sodobno radarsko in signalno opremo nadgradili sistem za nadzor prometa in nesreč. Za naložbo, vredno 2,2 milijona evrov so pridobili 1,6 milijona evrov iz kohezijskih skladov. Službo za varovanje obalnega morja bo okrepilo novo ekološko plovilo. Letos že pripravljajo tudi študijo za vzpostavitev manjšega pristanišča ob novem sedežu, kjer bodo privezana vsa službena plovila. Več o vsem nam je v oddaji povedal direktor Uprave za pomorstvo Jadran Klinec.
Minuli teden je bil v središču pozornosti slovenske javnosti tudi Jernejev kanal. Direkcija za vode je namreč iz vode začela odstranjevati zapuščena plovila neznanih lastnikov, ki tam že leta kazijo podobo slovenske obale ob zaščitenem krajinskem parku Sečoveljske soline. Čeprav gre za pomemben mejnik, je to le prvi korak na poti do nove podobe Jernejevega kanala. Tam bo do poletja najprej odzvonilo tudi drugim ilegalnim privezom. Domačini bi tam radi komunalne priveze in sonaravno ureditev s pešpotmi. Piranska občina ima za to že izdelane načrte, a za enkrat še ni povsem jasno, v katero smer razmišlja nova lokalna oblast. Kakor koli, v Civilni iniciatici Seča opozarjajo, da ne bodo pristali na morebitne kratkotrajne apetite po komercialnih in množičnih privezih. V Jernejev kanal smo se odpravili tudi v naši oddaji.
Štirinajst mladih ustvarjalcev je v piranskem Pomorskem muzeju dobilo priložnost večmesečnega dela pri oblikovanju razstave Sal nostrum - Iz solin v skladišča soli. Razstava o živi dediščini solinarstva je zagotovo ena boljših razstav muzeja, poudarja direktor Franco Juri. Uspešno je namreč združila arhivsko raziskovanje in delo na terenu. Mladi sodelavci pa so vanjo vnesli ustvarjalnost in inovativne pristope. Poleg tega se jim obeta nadaljnje sodelovanje s pomorskim muzejem. Mlade ustvarjalce, ki jih je pri delu vodil mentor Flavij Bonin, in razstavo Sal nostrum v prostorih Pomorskega muzeja v Monfortu v Portorožu predstavljamo v oddaji. Fotografija: Del skupine mladih ustvarjalcev razstave Sal nostrum.
Zima je čas za organiziran tradicionalni ribolov cipljev in drugih vrst pridnenih rib v portoroškem in strunjanskem ribolovnem rezervatu. Dovoljenje zanj je letos dobila skupina 13-ih ribičev pod vodstvom Matjaža Radina iz Kopra. S prvega ribolova konec decembra so se vrnili zadovoljni. Zajeli so jato, v kateri je bila tona devetsto kilogramov različnih vrst rib. Matjaža Radina smo povabili na krov tokratne oddaje Morje in mi. Med drugim nam je povedal, kako se je spremenil tradicionalni ribolov cipljev ali 'ševolov' kot jim pravijo domačini. Poudaril je tudi, da si v letu 2019 želijo predvsem miru na morju in čimprejšnje rešitve vprašanja meje s Hrvaško. Prav to jih namreč pri razvoju dejavnosti najbolj omejuje.
V koprskem pristanišču se je prva privezala tovorna ladja Gorica. Na obali ob prvem pomolu jo je 7. decembra 1958 pričakala nepregledna množica. Gorica je bila šesti tovorni parnik v lasti takrat slovenske ladjarske družbe Splošna plovba. Videti je bila ogromna. Na njenem krovu je bil med posadko takrat kadet Valerij Bizjak iz Podbrda. "Zelo smo bili veseli", se je spomnil svojih občutkov na otvoritvi razstave koprskega Pokrajinskega muzeja z naslovom Slovenska ladja v slovenski luki. Kustos razstave Ivan Simčič je ob tem dodal, da je takrat dišalo po pomladi za slovensko pomorstvo. Oba smo povabili na krov tokratne oddaje. Foto: Valerij Bizjak je bil kadet posadke na ladji Gorica, ki je prva pristala v koprskem pristanišču.
Živimo v dobi globalnega prerazporejanja življenja na Zemlji, ki so ga s segrevanjem ozračja in posledično oceanov sprožile podnebne spremembe, poudarja dr. Gretta Pecl, direktorica Centra za morsko socio-ekologijo univerze v avstralski Tasmaniji. V svetovnem merilu je preseljevanje živali in rastlin v temperaturno ugodnejše življenjske prostore zajelo od 25 do 85 odstotkov vseh vrst, in prinaša večinoma negativne posledice na vseh ravneh. Na kopnem so to višji, gorati predeli, v oceanih pa večje globine. Več o teh obširnih globalnih spremembah, ki se jim bomo morali prilagoditi in se nanje hitro odzvati, smo se z dr. Pecl, ki je sicer tudi slovenskih korenin, in sodi med vodilne strokovnjake na področju ekologije podnebnih sprememb, pogovarjali v tokratni oddaji. Foto: University of Tasmania
Neveljaven email naslov