Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
394 epizod
V oddaji bomo raziskovali teme, povezane s pomorstvom. Še bolj se bomo posvetili vprašanjem varovanja in zaščite občutljivega slovenskega in svetovnega morskega in priobalnega okolja. Predvsem pa bomo pripovedovali zgodbe. Zgodbe ljudi, ki od morja živijo, ali pa so z njim tako ali drugače tesno povezani.
Vojne puščajo strupene sledi tudi v oceanih. Na morskem dnu ponekod ležijo ogromna odlagališča odvrženih streliv. V Severnem in Baltskem morju bi z njimi lahko napolnili 2500 kilometrov dolg vlak, enak razdalji med Parizom in Moskvo. Tudi v Jadranskem morju je še precej odloženega streliva. Neeksplodirane mine in bombe so neposredna nevarnost za ljudi. Iz razpadajočih ohišij pa uhajajo snovi, ki dokazano škodijo morskim organizmom. Večplastno vprašanje odstranjevanja streliva iz svetovnih morij je bilo rdeča nit mednarodnega simpozija v Ljubljani, ki ga je umetnica - raziskovalka Robertina Šebjanič oktobra letos organizirala v sklopu svojega projekta Odmevi brezna. Njeno delo je premierno predstavljeno na razstavi v Parizu z naslovom Velika odprava Tara: Umetnost in znanost odstirata ocean, ki se bo zaključila marca prihodnje leto.
Slovenska obala je privlačna tudi za navtične turiste. V naše morje v času poletne sezone dnevno vpluje od 300 do 500 plovil. Številni od teh morjeplovcev svoje jadrnice in motorne čolne za krajše postanke privežejo v marinah, še raje pa v mestnih pristaniščih. Zelo priljubljeno je denimo piransko pristanišče, kjer letos ob vikendih ni mogoče najti priveza. Sicer pa so navtični gostje letos očitno odkrili tudi izolsko mestno pristanišče. Podrobneje o tem, pa tudi, kako je z dnevnimi gosti v koprskem pristanišču, in kako letošnjo sezono ocenjujejo v izolski in portoroški marini, pa v tokratni oddaji.
Rdeča zastavica na plaži pred Bernardinom v začetku meseca je naplavila kar nekaj vprašanj o tem, kako varni smo pred fekalnim onesnaženjem morja. Po eni strani je pokazala, da sistem nadzora, ki ga izvaja Agencija za okolje, deluje. Po drugi strani pa smo se prav ob tem primeru vprašali, ali bi bilo smiselno kopalne vode vzorčiti še na več mestih kot trenutno, ko je vzdolž slovenske obale zajetih 26 lokacij. Pa tudi, ali je povsod ustrezno poskrbljeno, da se fekalije iz kanalizacije ne bi zlivale neposredno v morje. Podrobneje o vsem pa v tokratni oddaji.
Bi jedli meduze, če bi vam jih ponudili kot specialiteto? V azijskem svetu to ni prav nič nenavadno. Povsod po svetu pa danes tudi ni več nenavadna prisotnost ogromnih kolonij meduz. Ko se pojavijo, zagrenijo življenje turistom in domačin kopalcem. Nezadovoljni so ribiči, ki jim meduze polnijo mreže, vplivajo pa tudi na stalež rib. Glavni krivec je seveda človek s svojimi obremenjujočimi dejavnostmi. A znanstveniki zdaj razmišljajo, da bi meduze začeli uporabljati tudi kot trajnostni vir prehrane v ribogojstvu. Tudi v Sloveniji. Prvo raziskavo v tej smeri v sodelovanju z ribogojnico Fonda izvaja biologinja Tjaša Kogovšek z Morske biološke postaje. (Fotografija: Tihomir Makovec)
Poleti imajo školjkarji polne roke dela. Predvsem sredozemska klapavica ali 'pedoč' gre v tem času za med tako pri veletrgovcih, kot v maloprodaji. Naš največji školjkar, Izolan Mitja Petrič, s svojo uigrano ekipo na leto vzgoji od 250 do tristo ton teh morskih sadežev. To je več kot polovica vseh vzgojenih školjk v Sloveniji. Kljub temu, pravi, je to kapljica v morje glede na povpraševanje na italijanskem trgu. V tokratni oddaji Morje in mi nam je med drugim podrobneje predstavil tudi samo proces vzgoje školjk, ki traja leto in pol.
Razmere na morju se lahko v zelo kratkem času nevarno spremenijo. Zgodi se, da se v razburkano morje kdaj ujame tudi kateri od preveč pogumnih surfarjev. Številne zgodbe uspešnega reševanja na morju ima v svojih dolgoletnih izkušnjah zapisane pilot Benjamin Ličer. Nekaj jih je z nami delil v oddaji Morje in mi. Redni nadzor morja iz zraka pa je pomemben tudi iz okoljevarstvenih vidikov in pri preprečevanju nesreč. Preverili smo, kako resno je letošnje stanje glede tujerodnih rebrač v Tržaškem zalivu. Slišali boste, da Uprava za pomorstvo letno izda tri tisoč potrdil o opravljenem izpitu za voditelja čolna.
Med šolskimi počitnicami se nekateri otroci na morju prvič učijo jadranja. V koprskem Jadralnem klubu Jadro že več kot 60 let vzgajajo mlade jadralce, med poletjem pa za začetnike pripravljajo tečaje. Enega od teh smo obiskali v tokratni oddaji Morje in mi. Potopili smo se tudi pod morsko gladino. Tu je mogoče uživati tako v pisanem morskem življenju, kot si ogledati ostanke potopljenih ladij. Podrobnosti o teh, pa tudi kako se te veščine lahko naučijo že osemletniki, nam je med drugim pojasnil Jernej Sedmak iz Potapljaškega centra Manta.
Sidrne verige z nesrečne potniške ladje Costa Concordia, ki so jo po trčenju s čerjo ob italijanskem otoku Giglio odvlekli v razrez, so pristale v Kopru. V Sečoveljskih solinah so pred dobrim mesecem začeli pobirati sol. Bili smo na jadrnici, ki jo italijanska mornarica uporablja za urjenje kadetov in je bila na obisku v Kopru. Njeno geslo je S pomočjo ugodnega vetra.
V oddaji Morje in mi o tem, zakaj je v našem morju plave ribe le za vzorec. Z Avstralcem Huwjem Kingstonom bomo zapluli okrog Sredozmelja.
V oddaji ne bomo mogli mimo odločitve arbitražnega sporazuma, ki je določilo mejo na morju. Predstavili bomo dokumentarni film Radovana Čoka, ki govori o slovenskem pomorstvu od njegovih začetkov po drugi svetovni vojni do današnjih dni. Med akterji so pomorščaki in raziskovalci, zlasti iz Pomorskega muzeja v Piranu, ki je bil tudi eden od koproducentov.
Ste kdaj pomislili, da denimo v zamrznjenem filetu tune, ki ga ponujajo ribarnice, ni nujno prisotno meso tune, ampak so predelovalci za filet uporabili kakšno drugo, manj kakovostno ribo? Goljufanje v ribiških proizvodih je problem, s katerim se spopada cel svet. Tudi Slovenija ni izjema, a se javnost tega vse premalo zaveda. Da bi to spremenili, in obenem vzpostavili nekaj učinkovitih ukrepov sledenja ribjim proizvodom v Sloveniji, sta Morska biološka postaja Piran in fakulteta Famnit s primorske univerze pridobili denar iz evropskih skladov za izvedbo projekta »Identifikacija ribiških proizvodov in sledenje deklaraciji«. Podrobneje pa v tokratni oddaji Morje in mi.
V oddaji Morje in mi boste slišali utrip z druženja z društvom Morigenos, ki že več let opazuje delfine v našem morju. Govorili bomo tudi o biotski raznovrstnosti.
Tujerodne morske vrste so v zadnjih desetletjih močno naselile tudi Sredozemsko morje. Težava je, ker nekateri tujerodni organizmi povzročajo škodo ribištvu in posredno turizmu, pa tudi naravnemu ekosistemu. Pravo »avtocesto« za izmenjavo vrst predstavlja zadnja širitev Sueškega prekopa, podnebne spremembe, z dvigom temperatur morja pa nudijo ugodne pogoje za preživetje. Med tujerodnimi vrstami v Tržaškem zalivu, zaradi katerih so italijanski, hrvaški in slovenski raziskovalci zaskrbljeni, je rebrača. Podrobneje o tujerodnih vrstah in o tem, kakšni so mogoči ukrepi za njihovo omejevanje, pa v današnji oddaji Morje in mi ob 13h30, v katero vas vabi Lea Širok.
Značilnosti našega morja in predvsem razloge, zakaj je morske procese potrebno poznati, nam je pojasnil znanstveni sodelavec Morske biološke postaje Piran, Matjaž Ličer, doktor fizike in prevajalec Einsteinove Teorije relativnosti, ki ga je v oddajo Morje in mi povabila Lea Širok.
V Piran so tudi letos priplule stare barke, ki so se predstavile in pomerile na tradicionalni majski regati. Že 39-ič jo je organiziralo piransko Društvo ljubiteljev starih bark. Več kot polovica od okrog 40 morskih lepotic je priplula iz bližnjih italijanskih pristanišč. Poleg estetskega užitka ob pogledu nanje, so stare barke zanimive zaradi zgodb, ki so jih s svojimi pomorščaki doživljale na morjih. Nekaj teh zgodb smo povezali v oddaji Morje in mi.
Male barke nosijo velike zgodbe in vanje je skozi prelomne zgodovinske trenutke ujeto tudi slovensko priobalno ribištvo, ugotavljata antropologija Alenka Janko Spreizer in etnologinja Nataša Rogelja, avtorici dela Riba v gibanju oziroma Fish on the move. Da bi zaznali, kako so se ti trenutki, med katerimi sta denimo osamosvojitev Slovenije in nova morska meja, vpisali v ribiški vsakdan, sta raziskovalki znake preteklosti in sedanjosti odkrivali ter beležili na sprehodih med Lazaretom in Dragonjo. Sicer pa sta prerez nekdanjega in današnjega slovenskega ribiškega vsakdana prikazali tudi skozi nekakšno 'top lestvico' štirih rib: ciplja, sardine, tuna in brancina. Podrobnosti sta nam povedali v tokratni oddaji Morje in mi.
V današnji oddaji napovedujemo 22.to internautiko in spoznamo Darjo Ribarič, ki proučuje delfine.
Podnebne spremembe vplivajo tudi na taljenje ledu na najhladnejši celini na svetu, Antarktiki. Tam so zbirali vzorce morja in morskega dna tudi raziskovalci tržaškega Nacionalnega Inštituta za oceanografijo in eksperimentalno geofiziko, ki so se pred kratkim vrnili z odprave. Kaj vse skrivajo sedimenti tega svetovno največjega morskega rezervata in kakšno je bilo potovanje, so nam povedali za oddajo Morje in mi. V rubriki 'Morski abc' pa smo nanizali nekaj podrobnosti o pingvinih, pticah, ki se v morju počutijo kot ribe.
Avto se parkira, barko se priveže, je ob predstavitvi priročnika Slovenska pomorska terminologija v Piranu, težave z rabo slovenskega pomorskega izrazja slikovito opisal avtor Rok Sorta. Po skoraj šestdesetih letih je njegovo delo vnovičen poskus poenotiti uporabo pomorskih strokovnih izrazov tako v šolah, kot v strokovnih delih in tudi v vsakdanji praksi. Tako denimo za izraz 'brodolom' priročnik ponuja sopomenko 'ladjelom' in 'priveznik' za žargonski izraz 'bitva'. V njem med drugim najdemo tudi opis za več kot petsto vrst ladij. Več o tem pomembnem delu s pomorskega področja boste slišali v oddaji.
V oddaji Morje in mi podrobneje osvetljujemo nekaj vprašanj, ki so priplavala na površje ob nesreči tankerja Capodistria pred Debelim rtičem. Če bi ladja namreč nasedla na tršo podlago, bi se mazut lahko izlil v morje in povzročil okoljsko katastrofo. A se to, zaradi vrste srečnih okoliščin ni zgodilo. Tega se zavedajo vsi, ki so posredovali v reševalni akciji. Zato je nasedli tanker tudi resno opozorilo, da je zdaj čas za ukrepanje. Tako glede kadrovskih okrepitev Uprave za pomorstvo, kot glede njene ustrezne opremljenosti.
Ste vedeli, da so Koprčani imeli redno morsko potniško povezavo s Trstom že pred več kot 300 leti? In da je bila leta 1868 v Kopru prva šola plavanja, v kateri so si tečajniki lahko sposodili tudi kopalke? Omenjena podatka in še številne druge zgodovinske podrobnosti so ob 60-letnici koprskega Pokrajinskega arhiva zbrali v monografiji Voda - vir življenja, ki smo jo prelistali v tokratni oddaji Morje in mi. Morski ABC pa je kulinarično začinjen. Med drugim boste izvedeli, kolikokrat je pri pripravi v ponvi potrebno obrniti ribo, pa tudi, zakaj je sicer zelo okusne canoccie ali morske bogomoljke potrebno jesti z veliko potrpljenja.
Neveljaven email naslov