Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
"Ojoj, to je pa res tako zoprno!" je bil največkrat odziv na pojasnilo o temi tokratne četrtkove jutranje rubrike. S potovalno slabostjo pač mnogi nimamo prav prijetnih izkušenj. V današnjih hitrih časih, ko si sploh ne znamo več predstavljati sveta brez gibanja, pa potovalna slabost ni več samo vprašanje prevoznih sredstev, od ladje do avtomobila, pač pa tudi virtualne resničnosti. Več o tem in še čem - na spodnji povezavi. Pa prijetno popotovanje!
Obstaja več teorij o tem, zakaj pride do potovalne slabosti. Kot je za našo rubriko pojasnil prof. dr. John Golding, z Univerze Westminster v Londonu, je trenutno splošno sprejeta teorija tako imenovana teorija senzornega konflikta oziroma neskladja :
“Govori o tem, da povod za potovalno slabost ni nujno gibanje, to namreč lahko izkusimo že v kinodvorani, ko sedimo in gledamo prizore na velikem platnu. Gibanje torej ni ključno, ključno je neskladje med informacijo, ki pride iz naših vestibularnih delov, našega notranjega ušesa. Poleg vsega tega dobimo še informacije iz naše vidne zaznave in kinestetičnega sistema, denimo naše kože”.
Ko se pričakovan vzorec “inputov”, ki se ga naši možgani naučijo nekje do starosti sedmih, osmih let, podre, to našim možganom signalizira, da je prišlo do napake, da se z nami dogaja nekaj čudnega in to prek avtonomnega živčnega sistema pripelje do občutka slabosti. To velja tudi za ljudi, ki ne vidijo.
Kot je pojasnil prof. Golding, je znano, da se je potovalna slabost evolucijsko ohranila od rib navzgor:
“Tudi ribe namreč lahko občutijo potovalno slabost, ko jih prenašamo v akvariju. To nam da misliti, da mora biti zadaj nek evolucijski razlog, ne pa samo smola.”
Med teorijami, ki vse to pojasnjujejo, je najbolje sprejeta teorija o zaznavanju strupov. Ideja za vsem tem pa je naslednja:
“vestibularni sistem naj bi imel poleg naloge ravnotežja še eno vlogo in to je zelo prefinjena detekcija strupov, ki naj bi delal 24 ur na dan, tudi, ko spimo. Najboljši dokaz za to je, da se naš odziv na strupe, če nimamo vestibularnega aparata, dramatično zmanjša. Evolucija je torej ohranila potovalno slabost kot dodaten detektor za strupe”.
Naši možgani torej zaznajo, da je nekaj narobe in to interpretirajo tako, da je posameznik zaužil strup. In zakaj? Do razvoja množičnega transporta in modernih vizualnih tehnologij se evolucija s tem ni soočala in edini razlog za senzorno neskladje so bili strupi.
Spodaj lahko prisluhnete delu pogovora s prof. Goldingu brez sinhronizacije:
Izzivov za znanost je v povezavi s potovalno slabostjo še kar nekaj. In kako si lahko pomagamo sami? Specialistka otorinolaringologije Nina Božanič Urbančič (UKC LJ) svetuje:
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
"Ojoj, to je pa res tako zoprno!" je bil največkrat odziv na pojasnilo o temi tokratne četrtkove jutranje rubrike. S potovalno slabostjo pač mnogi nimamo prav prijetnih izkušenj. V današnjih hitrih časih, ko si sploh ne znamo več predstavljati sveta brez gibanja, pa potovalna slabost ni več samo vprašanje prevoznih sredstev, od ladje do avtomobila, pač pa tudi virtualne resničnosti. Več o tem in še čem - na spodnji povezavi. Pa prijetno popotovanje!
Obstaja več teorij o tem, zakaj pride do potovalne slabosti. Kot je za našo rubriko pojasnil prof. dr. John Golding, z Univerze Westminster v Londonu, je trenutno splošno sprejeta teorija tako imenovana teorija senzornega konflikta oziroma neskladja :
“Govori o tem, da povod za potovalno slabost ni nujno gibanje, to namreč lahko izkusimo že v kinodvorani, ko sedimo in gledamo prizore na velikem platnu. Gibanje torej ni ključno, ključno je neskladje med informacijo, ki pride iz naših vestibularnih delov, našega notranjega ušesa. Poleg vsega tega dobimo še informacije iz naše vidne zaznave in kinestetičnega sistema, denimo naše kože”.
Ko se pričakovan vzorec “inputov”, ki se ga naši možgani naučijo nekje do starosti sedmih, osmih let, podre, to našim možganom signalizira, da je prišlo do napake, da se z nami dogaja nekaj čudnega in to prek avtonomnega živčnega sistema pripelje do občutka slabosti. To velja tudi za ljudi, ki ne vidijo.
Kot je pojasnil prof. Golding, je znano, da se je potovalna slabost evolucijsko ohranila od rib navzgor:
“Tudi ribe namreč lahko občutijo potovalno slabost, ko jih prenašamo v akvariju. To nam da misliti, da mora biti zadaj nek evolucijski razlog, ne pa samo smola.”
Med teorijami, ki vse to pojasnjujejo, je najbolje sprejeta teorija o zaznavanju strupov. Ideja za vsem tem pa je naslednja:
“vestibularni sistem naj bi imel poleg naloge ravnotežja še eno vlogo in to je zelo prefinjena detekcija strupov, ki naj bi delal 24 ur na dan, tudi, ko spimo. Najboljši dokaz za to je, da se naš odziv na strupe, če nimamo vestibularnega aparata, dramatično zmanjša. Evolucija je torej ohranila potovalno slabost kot dodaten detektor za strupe”.
Naši možgani torej zaznajo, da je nekaj narobe in to interpretirajo tako, da je posameznik zaužil strup. In zakaj? Do razvoja množičnega transporta in modernih vizualnih tehnologij se evolucija s tem ni soočala in edini razlog za senzorno neskladje so bili strupi.
Spodaj lahko prisluhnete delu pogovora s prof. Goldingu brez sinhronizacije:
Izzivov za znanost je v povezavi s potovalno slabostjo še kar nekaj. In kako si lahko pomagamo sami? Specialistka otorinolaringologije Nina Božanič Urbančič (UKC LJ) svetuje:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanstveniki so prišli do spoznanja, da lahko višja mera koncentracije, ki je potrebna pri vožnji motorja, lahko vpliva na tudi siceršnji višji nivo možganskih kognitivnih funkcij in procesiranja. Ampak – kako lahko zvok motorja zapelje naše možgane, še preden mi zapeljemo motor? Kaj se zgodi, ko v zgodbo vključimo še adrenalin? Kako ta vpliva na našo pozornost, zaznavanje in sprejemanje odločitev – predvsem tistih- nepremišljenih? O tem se bo Mojca Delač v tokratni oddaji pogovarjala s strokovnjakom za varno vožnjo in direktorjem Inštituta za civilizacijo in kulturo, Andrejem Brglezom. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat se bomo odpravili na sladoled! Ob mislih nanj se marsikomu na obrazu nariše zadovoljen nasmeh. Pa se vam je že kdaj zgodilo, da je hladno osvežitev pospremil tudi neprijeten glavobol? Kako in zakaj se to zgodi? Vabljeni k poslušanju oddaje Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Gost tokratne je profesor nevrologije, dr. Peter Goadsby s King's Collega v Londonu, tudi direktor "Wellcome Trust Clinical Research Facility", torej storitve za klinične raziskave v bolnišnici King's Collega. V London ga je poklicala Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Tokrat bomo naše možgane izpostavili ekstremnim razmeram in okolju, na katerega niso prilagojeni. Gremo se potapljat! Zgodovina človeškega potapljanja seže daleč nazaj, o vplivu te aktivnosti na naše telo in možgane pa je odprta še vrsta vprašanj. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko raziskujemo vodne globine? Kako se pri tem razlikujeta potapljanje na dah in tisto s pripomočki? Kaj je samba? Na ta in druga vprašanja bo odgovarjal prof. dr. Kay Tezlaff z Univerzitetne klinike v Tübingenu v Nemčiji. V iskanje odgovorov se je potopila Mojca Delač.
Vsak dan z letalom potuje okoli 8 milijonov ljudi, ki jih je – vsaj na daljših letih – treba tudi nahraniti, kar ni lahka naloga, saj ima letalska hrana sloves slabše, neokusne hrane ali pa hrane, ki je medlega okusa. A morda za to niso nujno krive nekakovostne sestavine ali nespodobni kuharji, temveč naši možgani. Z okušalnimi brbončicami visoko nad oblaki, na letališču pustimo tudi naše običajno zaznavanje hrane in pijače. In če že omenjamo pijačo – 27 odstotkov pijač, ki jih potniki zaužijejo med potovanjem z letalom, predstavlja – ne boste verjeli – paradižnikov sok. Vabljeni na vkrcanje, na potovanje v svet možganov na letalu, kjer se dogajajo zanimive manipulacije okusov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Junijsko druženje z našimi nevroni začenjamo z raziskovanjem, kaj se z njimi dogaja čisto na začetku – v prvih dneh, tednih in mesecih. Kakšno je najbolj dinamično obdobje razvoja možganov, kako nevroni potujejo, se povezujejo in izoblikujejo kompleksno vesolje, ki mu rečemo človeški možgani? Z nami bo asis. mag. David Gosar, z ljubljanske Pediatrične klinike. V četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov
