Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC. Pripravlja: Lea Ogrin.
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC.
Absolutni posluh je redka sposobnost, s katero lahko prepoznamo kromo tona oziroma določimo ton brez referenčne višine. Ta fenomen je prisoten pri približno enem odstotku populacije. Vendar pa je pri prebivalcih Azije, kjer govorijo tonske jezike, ta odstotek višji. Trenutno predpostavljamo, da absolutni posluh izvira iz prepleta genskih faktorjev, zgodnje izpostavljenosti glasbi in intenzivnosti glasbenega treninga, nam je povedal nevropsiholog, doktor Stefan Elmer z nevroznanastvenga oddelka Univerze v Zürichu. Raziskave kažejo, da je fenomen absolutnega posluha pogosteje prisoten pri dojenčkih in otrocih, kot pri odraslih.
Nekateri raziskovalci zato predvidevajo, da se morda prav vsi novorojenčki rodijo z absolutnim posluhom, ta pa nato tekom odraščanja izgine. Možni razlog za obstoj absolutnega posluha je, da podpira učenje jezika in govora pri dojenčkih.
A čeravno je fenomen absolutnega posluha vedno veljal za nekaj dragocenega, podobno kot fotografski spomin pa absolutni posluh ne nosi posebne evolucijske vrednosti, doktor Elmer celo pravi:
V vsakdanjem življenju je absolutni posluh pravzaprav precej neuporaben in nas lahko celo malo ovira. Iz evolucijskega stališča ga pravzaprav ne potrebujemo in najbrž je zato ta fenomen med evolucijo izginil.
Res pa je, so ugotovile nevroznanstvene raziskave, da se možgani tistih s popolnim posluhom razlikujejo od ostalih. Doktor Stefan Elmer je s sodelavci izvedel raziskavo pri kateri so uporabili EEG meritve.
Merili smo povezovanje možganskega nihanja med slušno in prefrontalno skorjo. Meritve so pokazale, da je tudi, ko ljudje z absolutnim posluhom ne počnejo nič posebnega, komunikacija med tema dvema predeloma možganov pri njih močnejša v primerjavi z ostalimi. Tako imenovana fazna korelacija med prefrontalno skorjo in slušno skorjo je precej visoka. Odkrili smo, da je najbrž prav povezava in hkratno delovanje slušne skorje in centrov, ki so vključeni v pomnjenje, pomemben del tega fenomena.
Vendar pa abolutni posluh sploh ni absouluten, pojmovanje je prazaprav zelo zavajajoče.
Ta fenomen je namreč kontinuum ne dihotomija – glasbeniki z absolutnim posluhom se namreč lahko odrežejo boljše ali slabše od ostalih na testih za preverjanje absolutnega posluha. Pogosto glasbeniki s popolnim posluhom dosežejo zgolj 70 odstotkov pravilnosti na testih, medtem ko ostali glasbeniki dosežejo 90 odstotno pravilnost določitve tonov. Dodatno, glasbeniki z absolutnim posluhom se pogosto zmotijo pri poltonih, kar je dokaz, da njihov posluh ni absoluten. Vemo tudi, da popoln posluh ni nekaj stabilnega, s staranjem se posluh spreminja, zato je uporaba izraza absoluten res lahko zavajajoča.
Preverite, če ste eden izmed deset tisočih ljudi, ki poseduje redek (skoraj) popolni posluh:
475 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC. Pripravlja: Lea Ogrin.
Kako dober je vaš posluh? Bi lahko na primer določili višino tona gasilske troblje? Če to naredite zlahka, imate verjetno popolni ali absolutni posluh. Ljudje s popolnim posluhom lahko določijo višino tona s tako lahkoto, kot ostali ljudje prepoznavamo barve. Absolutni posluh je bil vedno nekaj skrivnostnega, saj je znano, da so ga imeli glasbeni geniji kot so Bach, Beethoven in Händel pa tudi Miles Davies, Michael Jackson in Florence Henderson ter mnogi drugi. In kaj imajo s tem naši možgani? Zakaj je absolutni posluh za nevroznanstvenike nekaj tako vznemirljivega? Do kakšnih odkritij so privedle zadnje raziskave in kako absoluten je pravzaprav lahko absoluten posluh? Vse to izveste v tokratni rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta: švicarski nevroznanstvenik dr. Stefan Elmer in doc. dr. Blaž Koritnik, z Inštituta za klinično nevrofiziologijo pri UKC.
Absolutni posluh je redka sposobnost, s katero lahko prepoznamo kromo tona oziroma določimo ton brez referenčne višine. Ta fenomen je prisoten pri približno enem odstotku populacije. Vendar pa je pri prebivalcih Azije, kjer govorijo tonske jezike, ta odstotek višji. Trenutno predpostavljamo, da absolutni posluh izvira iz prepleta genskih faktorjev, zgodnje izpostavljenosti glasbi in intenzivnosti glasbenega treninga, nam je povedal nevropsiholog, doktor Stefan Elmer z nevroznanastvenga oddelka Univerze v Zürichu. Raziskave kažejo, da je fenomen absolutnega posluha pogosteje prisoten pri dojenčkih in otrocih, kot pri odraslih.
Nekateri raziskovalci zato predvidevajo, da se morda prav vsi novorojenčki rodijo z absolutnim posluhom, ta pa nato tekom odraščanja izgine. Možni razlog za obstoj absolutnega posluha je, da podpira učenje jezika in govora pri dojenčkih.
A čeravno je fenomen absolutnega posluha vedno veljal za nekaj dragocenega, podobno kot fotografski spomin pa absolutni posluh ne nosi posebne evolucijske vrednosti, doktor Elmer celo pravi:
V vsakdanjem življenju je absolutni posluh pravzaprav precej neuporaben in nas lahko celo malo ovira. Iz evolucijskega stališča ga pravzaprav ne potrebujemo in najbrž je zato ta fenomen med evolucijo izginil.
Res pa je, so ugotovile nevroznanstvene raziskave, da se možgani tistih s popolnim posluhom razlikujejo od ostalih. Doktor Stefan Elmer je s sodelavci izvedel raziskavo pri kateri so uporabili EEG meritve.
Merili smo povezovanje možganskega nihanja med slušno in prefrontalno skorjo. Meritve so pokazale, da je tudi, ko ljudje z absolutnim posluhom ne počnejo nič posebnega, komunikacija med tema dvema predeloma možganov pri njih močnejša v primerjavi z ostalimi. Tako imenovana fazna korelacija med prefrontalno skorjo in slušno skorjo je precej visoka. Odkrili smo, da je najbrž prav povezava in hkratno delovanje slušne skorje in centrov, ki so vključeni v pomnjenje, pomemben del tega fenomena.
Vendar pa abolutni posluh sploh ni absouluten, pojmovanje je prazaprav zelo zavajajoče.
Ta fenomen je namreč kontinuum ne dihotomija – glasbeniki z absolutnim posluhom se namreč lahko odrežejo boljše ali slabše od ostalih na testih za preverjanje absolutnega posluha. Pogosto glasbeniki s popolnim posluhom dosežejo zgolj 70 odstotkov pravilnosti na testih, medtem ko ostali glasbeniki dosežejo 90 odstotno pravilnost določitve tonov. Dodatno, glasbeniki z absolutnim posluhom se pogosto zmotijo pri poltonih, kar je dokaz, da njihov posluh ni absoluten. Vemo tudi, da popoln posluh ni nekaj stabilnega, s staranjem se posluh spreminja, zato je uporaba izraza absoluten res lahko zavajajoča.
Preverite, če ste eden izmed deset tisočih ljudi, ki poseduje redek (skoraj) popolni posluh:
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ali morda veste, kaj imajo skupnega Frankenstein, šivalni stroj in struktura benzenove molekule? Ideja za vse našteto se je avtorjem porodila v sanjah, iz sanj pa so jo prenesli v realnost, kjer se je izkazala za uporabno. Sanjski svet je tudi sicer poln zanimivosti - nekatere od njih znamo pojasniti, pri drugih pa kljub dolgoletnemu, včasih stoletnemu preučevanju, še vedno tavamo v temi. Zakaj, koliko in kdaj sanjamo, kaj se med sanjanjem dogaja v naših možganih, ali lahko vplivamo na potek naših sanj ter zakaj se nekaterih sanj spominjamo, drugih pa ne, so vprašanja, na katera bomo v tokratni oddaji Možgani na dlani poiskali odgovor skupaj z dr. Vito Štukovnik z Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana in dr. Martinom Dreslerjem z nizozemske Univerze Radboud. Ne preslišite v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ste že slišali za prokrastinacijo? Marsikomu se beseda zdi nekaj zelo tujega in neznanega. Ste že kdaj kakšno obveznost preložili na "pozneje bom" ali "bom jutri"? Potem ste jo že izkusili. Prokrastinacija je odlašanje oziroma zavlačevanje. Ker se je v tistem trenutku tako lepo izogniti stresu, ampak ta nas vseeno čaka za ovinkom. Kakšni boji se pri tem bijejo v naših možganih in kaj ima pri tem evolucija? Odgovore prinaša četrtkovo jutro in Možgani na dlani. Ob 7.35 na Prvem. Ne odlašajte in bodite z nami! Pripravlja: Mojca Delač.
Vsakemu med nami se je že zgodilo. Odpravili smo se iskati nekaj v shrambo in ko smo prišli, smo pozabili po kaj smo namenjeni. Ali pa se nismo mogli otresti tistega neprijetnega občutka, da smo nekaj pozabili, pa nismo vedeli, kaj. V tokratni rubriki možgani na dlani bomo brskali o shrambi, pa ne tisti v kleti, pač pa po shrambi našega spomina in se naučili, kaj o teh fenomenih že ve znanost, ali se jih sploh da eksperimentalno preveriti ter kako si lahko pomagamo, ko do tega pride. Pojasnjuje: dr. Sanja Šešok. Sprašuje: Mojca Delač. V četrtek ob 7.35 na Prvem!
Z močjo sodobnih računalnikov in vse boljšim razumevanjem človeških možganov prihodnost postaja del naših življenj. Predstavljajte si, da bi lahko z mislimi denimo upravljali osebni računalnik, ugasnili luč ali vozili avtomobil. A pri tem ne gre toliko za udobje kot za to, da bi mnogim, zlasti hendikepiranim, lahko močno izboljšali kvaliteto življenja. Možganski vmesniki, ki veljajo za enega največjih tehnoloških prebojev v zadnjih desetletjih, znanstveno fantastične podobe vse bolj približujejo realnosti. O tem, kako delujejo možganski vmesniki, kje so njihove omejitve in kakšno prihodnost nam lahko prinesejo, bomo govorili v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Peter Močnik.
V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je skupina nevroznanstvenikov z Univerze v Parmi odkrila vrsto možganskih celic, ki so dobile ime "zrcalni nevroni". Kot se je najprej pokazalo pri preučevanju opičjih možganov, gre za nevrone, ki se, če zelo poenostavimo, aktivirajo, ko izvajamo neko aktivnost, prav tako pa tudi, ko opazujemo nekoga drugega izvajati to dejanje. Doslej so zrcalni nevronski sistem odkrili pri opicah, pticah in ljudeh. Poleg vprašanj o motoričnih aktivnostih pa je to odkritje seveda sprožilo številna vprašanja povezana z zaznavanjem občutkov in čustev drugih ljudi ter tudi predvidenje namer nekih dejanj. A izkazalo se je tudi, da se s pripisovanjem vloge zrcalnih nevronov v kognitivnih procesih ne gre prenagliti. O vsem tem v tokratni oddaji Možgani na dlani. Pripravlja: Mojca Delač.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Voda je izjemno pomemben sestavni del našega telesa in seveda tudi naših možganov. In kaj to pravzaprav pomeni? Kako dehidracija vpliva na naše kognitivne sposobnosti in kaj se zgodi, če možgani ne prejmejo dovolj tekočine? Ste na primer vedeli, da se ob pomanjkanju tekočine lahko fizično skrčijo? O pomenu vode in o učinkih dehidracije na možgane v tokratni oddaji Možgani na dlani na Prvem! Pojasnjujeta: doc. dr. Blaž Koritnik (Nevrološka klinika UKC) in dr. Matthew J. Kempton (King's College, London). Raziskuje: Lea Ogrin.
Naše živčne celice so pravzaprav ena velika kompleksna elektrarna, stalno namreč proizvajajo električno aktivnost. To aktivnost merijo s pomočjo elektroencefalografije ali skrajšano- EEG-ja. Ste že slišali zanj, kajne? Kako ta metoda pravzaprav deluje? Kakšne renesanse je doživljala skozi desetletja uporabe? Kaj vse lahko z njo merijo, kje so glavne prednosti in slabosti in kako zgovorne so lahko naše možganske celice? Z nami bo Jurij Dreo, strokovni sodelavec v laboratoriju za kognitivno nevroznanost.
Po nemško se jim reče "Ohrwürmer" (ušesni črvi), v angleščini zanje obstaja izraz, ki pomeni enako- "earworms", mi pa ta fenomen po navadi opišemo kot tisto nadležno skladbo, ki se nam znova in znova vrti po glavi, pa se je nikakor ne moremo znebiti. Znano, kajne? Kje v naših možganih se 'zatakne' pesem in zakaj? Katera so zadnja znanstvena odkritja na tem področju in seveda tudi- ali je že znano in dognano, kaj lahko naredimo, da se te skladbe znebimo? V tokratni rubriki Možgani na dlani ob 7.35 na Prvem. Vabljeni k poslušanju! Pripravlja: Mojca Delač.
Stres je star toliko kolikor je staro življenje. Naš odziv na stres je namreč mehanizem, ki je imel v zgodnji človeški zgodovini pomembno vlogo - z adrenalinskim odzivom, ki je spodbujal "beg ali boj" nas je ohranjal pri življenju. Tudi danes ima stres pomembno evolucijsko funkcijo: vsaka stresna situacija v možganih spremeni molekularno sled, zaradi katere se naši možgani naslednjič v podobni situaciji bolje znajdejo. Ekstremni športniki pa v akutnem stresu, ki sprošča hormon adrenalin, celo uživajo. Več v oddaji Možgani na dlani, ki jo tokrat pripravlja Darja Pograjc. Se slišimo v četrtek ob 7.35!
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Zdravljenje z matičnimi celicami postaja posebna veja medicine. V sebi jih ohranjamo vse življenje in nam omogočajo, da se naša tkiva in organi regenerirajo ob tkivnih poškodbah in okvarah. Prvi uspešni poskusi zdravljenja so že znani, največ neodgovorjenih vprašanj pa ostaja pri zdravljenju bolezni ali poškodb možganov. Možgani so namreč izredno zapleten in kompleksen organ, ki vsebuje različne tipe celic, samo ena celica pa ima lahko povezave s sto tisoč drugimi celicami. Ali bo z matičnimi celicami mogoče zdraviti tudi Alzheimerjevo ali Parkinsonovo bolezen in bolezni kot sta shizofrenija ali bipolarna motnja, se bomo spraševali v tokratni oddaji Možgani na dlani.
"Več jezikov znaš, več veljaš", pravi znani rek. Kako ste kaj s tujimi jeziki? Zakaj se jih nekateri ljudje zlahka naučijo celo več, spet drugi pa imajo pri tem težave? Znanstveniki na to še nimajo pravega odgovora. Individualne razlike pa so le eno izmed vprašanj, ki ostajajo izziv nevroznanstvenikom in kognitivnim psihologom, ko preučujejo "večjezične možgane". Katera omrežja so aktivna pri učenju maternega jezika in drugega oziroma tretjega jezika? Se možgani večjezičnih oseb kaj razlikujejo od enojezičnih? In kaj ima pri tem starost? Na ta in druga vprašanja bomo odgovore iskali v četrtkovi jutranji rubriki Možgani na dlani, nevron pred mikrofon. Z nami bosta prof. dr. Alison Mackey (Georgetown University, ZDA) in prof. dr. Narly Golestani (Laboratorij za možgane in jezik, Ženeva, Švica). Pripravlja: Mojca Delač.
Neveljaven email naslov