Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov?
Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam je v tokratni oddaji.
Prof. Smidts je uvodoma pojasnil:
“Nevromarketing pravzaprav uporablja nevroznanstveno znanje in metode za boljše razumevanje potrošnikovega odločanja. S tem se naučimo tudi več o tako imenovanem ‘marketinškem stimulusu’ oziroma kvaliteti oglasov. Z uporabo teh znanj torej lahko na primer ugotavljamo, kateri oglasi so bolj učinkoviti kot drugi. Potrošniška nevroznanost je pravzaprav izraz za enako stvar, le da se ta večkrat uporablja znotraj akademskih krogov, nevromarketing pa v praksi. Potem je tu še izraz nevroekonomija, kar je širše področje. Preučuje namreč, kako se ljudje odločajo med produkti oziroma različnimi možnostmi. Nevromarketing pa je torej uporaba teh znanj na področju oglaševanja”.
V marketingu skušajo razumeti potrošnika, in sicer s pomočjo najrazličnejših metod. Od anket, vprašalnikov, do drugih. Preučujejo, koliko si zapomnimo o določenem oglasu, kaj nam je všeč in kaj ne. V znanosti obstajajo različne teorije o tako imenovani potrošniški izbiri. S povezovanjem ekonomije, psihologije, nevroznanosti in marketinga pa vse skupaj dobiva še nove razsežnosti. Tehnologije, ki jih uporabljajo, pa so različne. Od funkcijske magnetne resonance do tako imenovanega EEG-ja. S pomočjo sodobnejših metod lahko preučujejo tudi procese, ki jih do zdaj niso mogli. In katera možganska omrežja jih še posebej zanimajo? Prof. Smidts:
“Za nas je najpomembnejše tako imenovano omrežje za nagrajevanje in vrednotenje v naših možganih. Kakšnih 10,15 let nazaj nevroznanstveniki niso vedeli, kako ljudje ovrednotijo določeno možnost. Zdaj to bolje poznamo. Poznamo torej možganska omrežja, ki so aktivna, ko vidimo določen produkt ali znamko in ji pripišemo nek pomen. Druga možganska omrežja, pomembna za nevromarketing, pa so omrežja za pozornost, spomin, čustva, ter nekaj, kar bi poimenoval »socialna omrežja« v naših možganih. Ta so na primer odgovorna za to, kako delimo svoje ideje z drugimi ali kako drugi vplivajo na nas”.
Zaenkrat so se v raziskovanju predvsem osredotočili na “povprečnega posameznika”. Za preučevanje razlik med posamezniki bi, je pojasnil prof. Smidts, namreč potrebovali večje vzorce. So pa že prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev o vplivu starosti.
“Prihodnost vidim v teh bolj sofisticiranih metodah analize podatkov in preučevanja možganskih aktivnosti. Če želimo na primer preučevati emocije- jezo, presenečenje, srečo- ali če želimo preučevati zelo specifične odzive na določene znamke, potem moramo znati pogledati na razpršena omrežja možganskih aktivnosti. Z modernimi metodami bo to tudi zares možno”.
Več in podrobneje pa v oddaji!
Prevode je bral: Aleksander Golja
484 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov?
Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam je v tokratni oddaji.
Prof. Smidts je uvodoma pojasnil:
“Nevromarketing pravzaprav uporablja nevroznanstveno znanje in metode za boljše razumevanje potrošnikovega odločanja. S tem se naučimo tudi več o tako imenovanem ‘marketinškem stimulusu’ oziroma kvaliteti oglasov. Z uporabo teh znanj torej lahko na primer ugotavljamo, kateri oglasi so bolj učinkoviti kot drugi. Potrošniška nevroznanost je pravzaprav izraz za enako stvar, le da se ta večkrat uporablja znotraj akademskih krogov, nevromarketing pa v praksi. Potem je tu še izraz nevroekonomija, kar je širše področje. Preučuje namreč, kako se ljudje odločajo med produkti oziroma različnimi možnostmi. Nevromarketing pa je torej uporaba teh znanj na področju oglaševanja”.
V marketingu skušajo razumeti potrošnika, in sicer s pomočjo najrazličnejših metod. Od anket, vprašalnikov, do drugih. Preučujejo, koliko si zapomnimo o določenem oglasu, kaj nam je všeč in kaj ne. V znanosti obstajajo različne teorije o tako imenovani potrošniški izbiri. S povezovanjem ekonomije, psihologije, nevroznanosti in marketinga pa vse skupaj dobiva še nove razsežnosti. Tehnologije, ki jih uporabljajo, pa so različne. Od funkcijske magnetne resonance do tako imenovanega EEG-ja. S pomočjo sodobnejših metod lahko preučujejo tudi procese, ki jih do zdaj niso mogli. In katera možganska omrežja jih še posebej zanimajo? Prof. Smidts:
“Za nas je najpomembnejše tako imenovano omrežje za nagrajevanje in vrednotenje v naših možganih. Kakšnih 10,15 let nazaj nevroznanstveniki niso vedeli, kako ljudje ovrednotijo določeno možnost. Zdaj to bolje poznamo. Poznamo torej možganska omrežja, ki so aktivna, ko vidimo določen produkt ali znamko in ji pripišemo nek pomen. Druga možganska omrežja, pomembna za nevromarketing, pa so omrežja za pozornost, spomin, čustva, ter nekaj, kar bi poimenoval »socialna omrežja« v naših možganih. Ta so na primer odgovorna za to, kako delimo svoje ideje z drugimi ali kako drugi vplivajo na nas”.
Zaenkrat so se v raziskovanju predvsem osredotočili na “povprečnega posameznika”. Za preučevanje razlik med posamezniki bi, je pojasnil prof. Smidts, namreč potrebovali večje vzorce. So pa že prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev o vplivu starosti.
“Prihodnost vidim v teh bolj sofisticiranih metodah analize podatkov in preučevanja možganskih aktivnosti. Če želimo na primer preučevati emocije- jezo, presenečenje, srečo- ali če želimo preučevati zelo specifične odzive na določene znamke, potem moramo znati pogledati na razpršena omrežja možganskih aktivnosti. Z modernimi metodami bo to tudi zares možno”.
Več in podrobneje pa v oddaji!
Prevode je bral: Aleksander Golja
Če nam kdo omeni komarje, se najbrž najprej spomnimo na neprijetni zvok njihovega brenčanja in neljuba poletna bližnja srečanja. Medtem ko se jezimo nanje, pa redkeje pomislimo na njihove možgane. Imajo možgani komarjev kaj skupnega s človeškimi? Koliko je že znanega o njih in zakaj je tako pomembno, da razumemo njihovo nevrobiologijo? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem. Oddajo pripravlja Mojca Delač.
Poletje je čas, ko se zdi, da se stres vsaj malo odpravi na počitnice in je zjutraj lažje vstati. Četudi zaradi takšnih ali drugačnih razlogov ne gremo na oddih ali si ne moremo privoščiti dopusta, se po navadi ob dolgih dnevih vsaj malo otresemo skrbi kje na svežem zraku. Kako pa to obdobje vpliva na naša nevronska omrežja, če se spopadajo z depresijo? Ob omembi sezonske depresije ponavadi pomislimo na temne, hladne zimske dneve, kaj pa poletni čas? O tem v četrtek ob 7.35 na Prvem! Odgovarja : dr. Lilijana Šprah, Pripravlja: Mojca Delač
Če omenim Proustove magdalenice, verjetno že brskate po spominu in v možganih iščete predalček z naslovom »Šolsko znanje«. Ta grižljaj peciva – magdalenica pomočena v čaj – je namreč ena bolj prepoznavnih metafor v svetovni književnosti. Darja Pograjc ni raziskovala književnosti, ampak je ta Proustov občutek varnosti in spomin na otroštvo, ki ga je priklical grižljaj peciva, iskala v glasbi. Saj veste, ko na radiu zavrtijo pesem, ki je že leta in leta niste slišali, pa vas v trenutku odpelje na točno določen kraj ali v točno določen čas v življenju, ob tem pa vas preplavijo čustva, ki so vas preplavila takrat. Možgani na dlani tokrat v sodelovanju z Diano Omigie, predavateljico z Oddelka za psihologijo na Goldsmiths, University of London, in Johnatanom Ayerstom, doktorskim študentom psihologije glasbe, ki v svoji doktorski nalogi preučuje psihološki vidik glasbene improvizacije, kjer se precej naslanja ravno na povezavo s Proustom.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.
V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov