Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov?
Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam je v tokratni oddaji.
Prof. Smidts je uvodoma pojasnil:
“Nevromarketing pravzaprav uporablja nevroznanstveno znanje in metode za boljše razumevanje potrošnikovega odločanja. S tem se naučimo tudi več o tako imenovanem ‘marketinškem stimulusu’ oziroma kvaliteti oglasov. Z uporabo teh znanj torej lahko na primer ugotavljamo, kateri oglasi so bolj učinkoviti kot drugi. Potrošniška nevroznanost je pravzaprav izraz za enako stvar, le da se ta večkrat uporablja znotraj akademskih krogov, nevromarketing pa v praksi. Potem je tu še izraz nevroekonomija, kar je širše področje. Preučuje namreč, kako se ljudje odločajo med produkti oziroma različnimi možnostmi. Nevromarketing pa je torej uporaba teh znanj na področju oglaševanja”.
V marketingu skušajo razumeti potrošnika, in sicer s pomočjo najrazličnejših metod. Od anket, vprašalnikov, do drugih. Preučujejo, koliko si zapomnimo o določenem oglasu, kaj nam je všeč in kaj ne. V znanosti obstajajo različne teorije o tako imenovani potrošniški izbiri. S povezovanjem ekonomije, psihologije, nevroznanosti in marketinga pa vse skupaj dobiva še nove razsežnosti. Tehnologije, ki jih uporabljajo, pa so različne. Od funkcijske magnetne resonance do tako imenovanega EEG-ja. S pomočjo sodobnejših metod lahko preučujejo tudi procese, ki jih do zdaj niso mogli. In katera možganska omrežja jih še posebej zanimajo? Prof. Smidts:
“Za nas je najpomembnejše tako imenovano omrežje za nagrajevanje in vrednotenje v naših možganih. Kakšnih 10,15 let nazaj nevroznanstveniki niso vedeli, kako ljudje ovrednotijo določeno možnost. Zdaj to bolje poznamo. Poznamo torej možganska omrežja, ki so aktivna, ko vidimo določen produkt ali znamko in ji pripišemo nek pomen. Druga možganska omrežja, pomembna za nevromarketing, pa so omrežja za pozornost, spomin, čustva, ter nekaj, kar bi poimenoval »socialna omrežja« v naših možganih. Ta so na primer odgovorna za to, kako delimo svoje ideje z drugimi ali kako drugi vplivajo na nas”.
Zaenkrat so se v raziskovanju predvsem osredotočili na “povprečnega posameznika”. Za preučevanje razlik med posamezniki bi, je pojasnil prof. Smidts, namreč potrebovali večje vzorce. So pa že prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev o vplivu starosti.
“Prihodnost vidim v teh bolj sofisticiranih metodah analize podatkov in preučevanja možganskih aktivnosti. Če želimo na primer preučevati emocije- jezo, presenečenje, srečo- ali če želimo preučevati zelo specifične odzive na določene znamke, potem moramo znati pogledati na razpršena omrežja možganskih aktivnosti. Z modernimi metodami bo to tudi zares možno”.
Več in podrobneje pa v oddaji!
Prevode je bral: Aleksander Golja
474 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. V tokratni oddaji Možgani na dlani se bomo podali v svet nevromarketinga. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov? Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam bo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.
Znanje in odkritja s področja nevroznanosti se v zadnjem desetletju vse bolj povezujejo tudi z drugimi disciplinami, kot je na primer ekonomija. Kako lahko poznavanje miselnih procesov posameznika- potrošnika vpliva na razvoj oglaševalskih elementov?
Eden od vodilnih raziskovalcev na tem področju, ki naj bi tudi prvi uporabil izraz nevromarketing, je prof. Ale Smidts z univerze Erasmus v Rotterdamu. Pridružil se nam je v tokratni oddaji.
Prof. Smidts je uvodoma pojasnil:
“Nevromarketing pravzaprav uporablja nevroznanstveno znanje in metode za boljše razumevanje potrošnikovega odločanja. S tem se naučimo tudi več o tako imenovanem ‘marketinškem stimulusu’ oziroma kvaliteti oglasov. Z uporabo teh znanj torej lahko na primer ugotavljamo, kateri oglasi so bolj učinkoviti kot drugi. Potrošniška nevroznanost je pravzaprav izraz za enako stvar, le da se ta večkrat uporablja znotraj akademskih krogov, nevromarketing pa v praksi. Potem je tu še izraz nevroekonomija, kar je širše področje. Preučuje namreč, kako se ljudje odločajo med produkti oziroma različnimi možnostmi. Nevromarketing pa je torej uporaba teh znanj na področju oglaševanja”.
V marketingu skušajo razumeti potrošnika, in sicer s pomočjo najrazličnejših metod. Od anket, vprašalnikov, do drugih. Preučujejo, koliko si zapomnimo o določenem oglasu, kaj nam je všeč in kaj ne. V znanosti obstajajo različne teorije o tako imenovani potrošniški izbiri. S povezovanjem ekonomije, psihologije, nevroznanosti in marketinga pa vse skupaj dobiva še nove razsežnosti. Tehnologije, ki jih uporabljajo, pa so različne. Od funkcijske magnetne resonance do tako imenovanega EEG-ja. S pomočjo sodobnejših metod lahko preučujejo tudi procese, ki jih do zdaj niso mogli. In katera možganska omrežja jih še posebej zanimajo? Prof. Smidts:
“Za nas je najpomembnejše tako imenovano omrežje za nagrajevanje in vrednotenje v naših možganih. Kakšnih 10,15 let nazaj nevroznanstveniki niso vedeli, kako ljudje ovrednotijo določeno možnost. Zdaj to bolje poznamo. Poznamo torej možganska omrežja, ki so aktivna, ko vidimo določen produkt ali znamko in ji pripišemo nek pomen. Druga možganska omrežja, pomembna za nevromarketing, pa so omrežja za pozornost, spomin, čustva, ter nekaj, kar bi poimenoval »socialna omrežja« v naših možganih. Ta so na primer odgovorna za to, kako delimo svoje ideje z drugimi ali kako drugi vplivajo na nas”.
Zaenkrat so se v raziskovanju predvsem osredotočili na “povprečnega posameznika”. Za preučevanje razlik med posamezniki bi, je pojasnil prof. Smidts, namreč potrebovali večje vzorce. So pa že prišli do nekaterih pomembnih ugotovitev o vplivu starosti.
“Prihodnost vidim v teh bolj sofisticiranih metodah analize podatkov in preučevanja možganskih aktivnosti. Če želimo na primer preučevati emocije- jezo, presenečenje, srečo- ali če želimo preučevati zelo specifične odzive na določene znamke, potem moramo znati pogledati na razpršena omrežja možganskih aktivnosti. Z modernimi metodami bo to tudi zares možno”.
Več in podrobneje pa v oddaji!
Prevode je bral: Aleksander Golja
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob besedi placebo je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika pripisano ‘navidezno zdravilo’. Učinek placeba lahko brez dejanske zdravilne učinkovine pri bolnikih izzove izboljšanje stanja in obstaja že vrsta dognanj, ki potrjujejo, da ne gre zgolj za »prevaro«. Izraz placebo je bil sicer v zgodovini v uporabi že precej preden je zavil tudi v medicinsko prakso in klinične študije. Prav konec oktobra so nevroznanstveniki z Inštituta na Univerzi Northwestern v Chicagu objavili odmeven članek z zaključki, ki pomenijo nov korak naprej v razumevanju mehanizmov placeba in še več- tudi napovedovanju odziva nanj. Zakaj je to pomembno, ne samo za nevroznanost, pač pa širšo klinično prakso in razumevanje učinka placeba boste slišali v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pojasnjuje: prof. dr. Maja Bresjanac (Inštitut za patološko fiziologijo, Medicinska fakulteta v Ljubljani). Sprašuje: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
"To sem ti pa prebral/a z obraza!" smo verjetno že vsi slišali kar nekajkrat v življenju. Pa ste že slišali za prozopagnozíjo? Izraz prihaja iz grščine, prospon pomeni "obraz", agnosia pa "ne poznati". Gre za kognitivno motnjo, ki jo nekateri preimenujejo tudi slepota za prepoznavanje obrazov. Poznavanje te okvare v zaznavanju sega že nazaj v antiko, izraz zanjo so prvič uporabili pred sedemdesetimi leti, šele v zadnjih letih pa je na področju prozopagnozije prišlo do pomembnejših spoznanj. Zakaj je prav zaznavanje obrazov posebnega, tudi za naše možgane, kaj se zgodi, če te zmožnosti nimamo in kakšen vpogled dajejo raziskave ljudi s to okvaro sodobni kognitivni nevroznanosti? Na popotovanje v svet nevronov vas Mojca Delač vabi v četrtek ob 7.35 na Prvem!
Se znate umiriti in osredotočiti samo nase in na ta trenutek? V hitrem svetu in v stresnem tempu to ni vedno enostavno, je pa zelo pomembno. O takšni usmerjeni pozornosti bomo govorili v tokratni oddaji. Kaj je čuječnost, kaj ima z našimi možgani in zakaj se pri tem lahko veliko naučimo od otrok? Pred radijskim mikrofonom se nam bo pridružila dr. Tina Bregant, pediatrinja z doktoratom iz nevrologije in seveda upamo, da tudi vi, v četrtek ob 7.35 na Prvem. Pripravlja: Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov