Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
485 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsi vemo, da smo si ženske in moški različni - drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi številni stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala o razlikah med ženskimi in moškimi možgani, je s pomočjo prof. dr. Gine Rippon in prof. dr. Gregorja Majdiča raziskala Darja Pograjc. Več v četrtek ob 7.35 v oddaji Možgani na dlani na Prvem.
Ženske in moški smo si različni – drugače razmišljamo, imamo drugačne lastnosti in na enako situacijo drugače odreagiramo. S tem so povezani tudi nekateri stereotipi. Koliko je v njih resnice in kaj je nevroznanost že dognala v razlikah med ženskimi in moškimi možgani?
Razlike med moškimi in ženskimi možgani so vidne v velikosti debeline možganske skorje. Moški imajo v njej več možganskih celic, ženske več povezav med temi celicami, s čimer pa je funkcionalnost obeh pravzaprav enaka. Delov možganov, ki so se v raziskavah najpogosteje pokazali kot različni, je več, razloži prof. dr. Gregor Majdič z Medicinske fakultete v Mariboru in Veterinarske fakultete v Ljubljani.
Recimo hipokampus. To je področje, ki je v povezavi s spolnimi razlikami verjetno sedež prostorske orientacije, ki naj bi bila pri večini moških boljša kot pri večini žensk. Potem so razlike opisane pogosto v amigdali. To je del, kjer se nahajajo čustvovanja. Kar je spet razumljivo. Vemo, da moški in ženske drugače čustvujemo.
Med bolj otipljivimi spolnimi razlikami pri možganih je velikost. A s tem podatkom so v preteklosti precej manipulirali, pove Gina Rippon, prof. kognitivnega nevroslikanja z Univerze Aston v Birminghamu.
Moški možgani so dokazano 10% večji od ženskih. Ampak to zgolj zato, ker so tudi moški v povprečju 10% večji od žensk. Vedeti moramo, da je razlika v velikosti možganov sorazmerna z velikostjo telesa in ni odvisna od spola.
O tipično ženskih in tipično moških možganih moramo govoriti previdno, se strinja prof. dr. Majdič, ki ponazori: “So možgani vseh nas razporejeni po neki premici. Večina moških je na eni strani te črte, večina žensk na drugi strani. Vmes imamo presečno množico, kjer se nahajajo tako povsem normalni moški kot povsem normalne ženske. Ni to tako enoznačno, da lahko rečemo: To je moško, to je žensko.” Še več, zaradi spolnih stereotipov lahko moški in ženske res razvijemo različne sposobnosti. A vzorce lahko pretentamo.
Če ljudem, ki so slabši pri prostorskih nalogah, omogočimo določene izkušnje na tem področju – celo recimo z igranjem tetrisa – lahko v relativno kratkem času opazimo, da se spremeni strukturno delovanje možganov in izboljša sposobnost prostorske predstave.
Raziskave spolnih razlik pri možganih so pomembne zaradi srčno-žilnih obolenj in duševnih bolezni. Gre za obolenja, pri katerih se (glede na spol) kažejo različni simptomi. Tudi zato je prav, da moški ni več merilo za »normalnost«.
Dejansko se je veliko preveč pozornosti posvečalo moškemu. Raziskovalci nekako ne marajo žensk zato, ker pri moških je moški spolni hormon prisoten ves čas, pri ženskah pa se v času menstrualnega cikla spolni hormoni menjavajo in to potem zakomlicira zadeve.
Torej vedno enakopravni in enakovredni, a nikoli biološko enaki.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kljub temu, da so naši možgani res svojevrstno vesolje zmogljivosti, pa vsega vendarle ne zmorejo. Recimo izvajati dveh miselno zahtevnih nalog hkrati. Včasih je ta sposobnost zelo priročna in celo nujna, v drugih okoliščinah pa predstavlja veliko oviro in nevarnost. Sploh ko je pozornost ključna in kljub temu, da je morda ena od nalog, ki ju izvajamo hkrati, že avtomatizirana. V tokratni oddaji možgani na dlani bomo dobili vpogled v raziskave in izsledke študij o uporabi mobilnega telefona med vožnjo. Skozi oddajo nas bo odpeljal dr. Simon Brezovar,sopotnica z vprašanji - Mojca Delač.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Kdaj ste se nazadnje v hipu in brez razmisleka za nekaj odločili in kmalu ugotovili, da je bila odločitev prava? Da ste na primer kupili darilo za osebo, za katerega ste imeli občutek, da bo pravo, in je res bilo tako? Da ste zavili v drugo ulico kot sicer in tam dobili prosto parkirno mesto? Da ste razvozlali težko matematično enačbo ali prepoznali lažen nasmeh na obrazu človeka, s katerim ste se pogovarjali? Nekateri manjkrat, drugi večkrat sledijo svoji intuiciji, šestemu čutu, občutku v drobovju … Slovenci tudi radi rečemo, da nekaj čutimo na vodi, govorci angleščine pa “gut feeling”, a ne glede na to, s katerim delom telesa povezujemo intuicijo, se ta dogaja v možganih. Gre za vez med zavednim in nezavednim delom našega uma, pravi psiholog in nevroznanstvenik dr. Joel Pearson iz Avstralije, ki se na Univerzi New South Wales v Sydneyu ukvarja prav z raziskovanjem intuicije. Več o intuiciji in možganih v četrtek ob 7.35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov