Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani v afektu

22.12.2016


Čustva so hitrejša od razuma, zato ni čudno, da se večkrat odzovemo na hiter, nepremišljen in marsikdaj tudi neprimeren način.

Katere situacije nas vržejo iz tira, je seveda odvisno od vsakega človeka posebej, prav tako to, kako intenzivno in na kakšen način bomo reagirali na dogajanje okoli sebe. Kdaj se je vam zadnjič zgodilo, da ste preveč hitro in osorno reagirali na pripombo ali dejanje kolega v službi? Da ste prehitro in jezno napisali mail, za kar vam je bilo potem žal? Ali da ste v trgovini na hitro nekaj kupili, doma pa ugotovili, da tega pravzaprav ne potrebujete? Če delujemo v afektu, brez razmisleka, sicer ni nujno, da je to slabo – evolucijsko gledano, je imelo to v preteklosti celo zelo pomembno funkcijo. Impulzivnost je še danes lastnost vsakega človeka – uiti ji ne moremo ne v medosebnih odnosih ne v trgovini.

Impulzivnost daje barvo našemu življenju meni dr. Sanja Šešok, specialistka klinične psihologije in vodja nevropsihološke dejavnosti pri Službi za nevrorehabilitacijo ljubljanske nevrološke klinike. Impulzivnost razume kot pojav, ko nas preplavijo čustva in se na hitro nekaj odločimo, popolnoma brez premisleka. Ljudje smo seveda različni – za nekatere je bolj značilen razumen premislek, drugi so bolj nagnjeni k impulzivnem odločanju.  A vsi smo – vsak sicer na svoj način, v različnih situacijah in različno intenzivno – impulzivni. Najbolj pa otroci, pravi dr. Šešok.

“Ti namreč še nimajo v celoti zgrajenega razumskega razmisleka in odreagirajo v skladu s trenutnimi željami, trenutnimi potrebami in pri tem ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah. Z odraščanjem pa se krepijo povezave med nevroni v čelnem režnju, ki je zadolžen za samokontrolo, samonadzor in za vnaprejšnje predvidevanje posledic naših dejanj. Vse to se dogaja v povezavi z družbenimi normami in zahtevami. To nas potem pripelje do tega, da postajamo vse manj impulzivni in da nas do nekega impulzivnega vedenja pripravijo posebne in nevsakdanje okoliščine.”

Čustva so hitrejša od razuma

Te posebne okoliščine so (poleg posebnih telesnih stanj, ko smo pod vplivom drog, alkohola, bolezni in poškodb) predvsem stresne situacije – ko imamo veliko obveznosti in skrbi, ko smo utrujeni, ko občutimo močna čustva, tesnobo … Te situacije oslabijo delovanje prefrontalnega režnja. Čustva so torej hitrejša od razuma, pravi dr. Sanja Šešok:

Kadar nas preplavijo čustva, se to zgodi zaradi aktivnosti v posebni možganski strukturi, ki jo imenujemo amigdala. Nahaja se v globini zadnjega dela možganov, v temporalnih režnjih. zadolžena je za proseciranje čustvenih stanj in oblikovanje spominov, ki so čustveno obarvani. Amigdala se sproži zelo hitro, ko zazna čustveno pomemben dogodek, pa naj tega prejmemo iz zunanjega sveta ali pa iz naših misli. Ko se pojavi čustveni odziv, je torej amigdala že aktivirana in to je veliko hitreje, kot mi to ozavestimo. Takrat že nekaj rečemo ali nekaj naredimo, saj se impulzi iz amigdale hitro prenesejo do motoričnega dela možganov, ki nam omogoča aktivnost mišič, govorjenje … Z evolucijskega vidika je to tako moralo biti, saj se je človek ob nevarnostih v divjini moral hitro umakniti, ni bilo časa za premislek. Ko sedaj ravnamo nepremišljeno, to pomeni, da je aktivna amigdala in da se informacije še nisop prenesle do prefrontalnega režnja, kar sicer traja dlje časa. (…) Če oziroma ko informacija pride o čustvenem dražljaju pride do prefrontalnega režnja, ta utiša aktivnost amigdale in posledićno se čustva umirijo.”

Impulzivni kupci

December je za prodajalce in trgovce poseben mesec, saj ljudje varčujejo za darila in je zato njihovo nakupovanje lahko manj impulzivno, je pa to tudi mesec najštevilčnejših nakupov, pove mag. Manuel Kuran, strokovnjak za potrošniško nevroznanost iz podjetja BlackBox.  In kakšen je impulzivni kupec?

Ste se kdaj vprašali, zakaj že pri vstopu v trgovinski center zadiši po kruhu?

Tudi prodajalci namreč nagovarjajo starejše možganske strukture, torej limbični sistem in amidgalo, ter skušajo zaobiti potrošnikovo racionalno presojo, ki vznikne v prefrontalnem režnju možganske skorje.

Impulzivnost lahko premagamo

V trgovino s spiskom in načrtom, predlaga Manuel Kuran, tako se bomo v decembru izognili odvečnim proizvodom v nakupovalnem vozičku in klišejskim darilom. Veliko pa lahko naredimo tudi za premagovanje impulzivnosti na drugih področjih življenja. Klinična psihologinja Sanja Šešok predlaga izogibanje stresnim situacijam, načrtovanje aktivnosti, to, da delamo eno stvar naenkrat in da pri tem nismo utrujeni. Predvidimo lahko tudi možne posledice stresnih situacij in se nanje pripravimo, velikokrat pa pomaga že, če preštejemo do 10.

“Imeti afekt, imeti impulzivnost, imeti čustva je povsem človeško in nikakor to ne pomeni, da smo slabi. Prav tako pa to ne pomeni, da moramo hitro odreagirati v skladu z njimi. Najboljši načrt je: vzemimo si čas, veliko časa! Pravzaprav večkrat preštejmo do 10, saj je samokontrola veščina, ki se jo lahko naučimo, a zahteva  trening.”

 


Možgani na dlani

484 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani v afektu

22.12.2016


Čustva so hitrejša od razuma, zato ni čudno, da se večkrat odzovemo na hiter, nepremišljen in marsikdaj tudi neprimeren način.

Katere situacije nas vržejo iz tira, je seveda odvisno od vsakega človeka posebej, prav tako to, kako intenzivno in na kakšen način bomo reagirali na dogajanje okoli sebe. Kdaj se je vam zadnjič zgodilo, da ste preveč hitro in osorno reagirali na pripombo ali dejanje kolega v službi? Da ste prehitro in jezno napisali mail, za kar vam je bilo potem žal? Ali da ste v trgovini na hitro nekaj kupili, doma pa ugotovili, da tega pravzaprav ne potrebujete? Če delujemo v afektu, brez razmisleka, sicer ni nujno, da je to slabo – evolucijsko gledano, je imelo to v preteklosti celo zelo pomembno funkcijo. Impulzivnost je še danes lastnost vsakega človeka – uiti ji ne moremo ne v medosebnih odnosih ne v trgovini.

Impulzivnost daje barvo našemu življenju meni dr. Sanja Šešok, specialistka klinične psihologije in vodja nevropsihološke dejavnosti pri Službi za nevrorehabilitacijo ljubljanske nevrološke klinike. Impulzivnost razume kot pojav, ko nas preplavijo čustva in se na hitro nekaj odločimo, popolnoma brez premisleka. Ljudje smo seveda različni – za nekatere je bolj značilen razumen premislek, drugi so bolj nagnjeni k impulzivnem odločanju.  A vsi smo – vsak sicer na svoj način, v različnih situacijah in različno intenzivno – impulzivni. Najbolj pa otroci, pravi dr. Šešok.

“Ti namreč še nimajo v celoti zgrajenega razumskega razmisleka in odreagirajo v skladu s trenutnimi željami, trenutnimi potrebami in pri tem ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah. Z odraščanjem pa se krepijo povezave med nevroni v čelnem režnju, ki je zadolžen za samokontrolo, samonadzor in za vnaprejšnje predvidevanje posledic naših dejanj. Vse to se dogaja v povezavi z družbenimi normami in zahtevami. To nas potem pripelje do tega, da postajamo vse manj impulzivni in da nas do nekega impulzivnega vedenja pripravijo posebne in nevsakdanje okoliščine.”

Čustva so hitrejša od razuma

Te posebne okoliščine so (poleg posebnih telesnih stanj, ko smo pod vplivom drog, alkohola, bolezni in poškodb) predvsem stresne situacije – ko imamo veliko obveznosti in skrbi, ko smo utrujeni, ko občutimo močna čustva, tesnobo … Te situacije oslabijo delovanje prefrontalnega režnja. Čustva so torej hitrejša od razuma, pravi dr. Sanja Šešok:

Kadar nas preplavijo čustva, se to zgodi zaradi aktivnosti v posebni možganski strukturi, ki jo imenujemo amigdala. Nahaja se v globini zadnjega dela možganov, v temporalnih režnjih. zadolžena je za proseciranje čustvenih stanj in oblikovanje spominov, ki so čustveno obarvani. Amigdala se sproži zelo hitro, ko zazna čustveno pomemben dogodek, pa naj tega prejmemo iz zunanjega sveta ali pa iz naših misli. Ko se pojavi čustveni odziv, je torej amigdala že aktivirana in to je veliko hitreje, kot mi to ozavestimo. Takrat že nekaj rečemo ali nekaj naredimo, saj se impulzi iz amigdale hitro prenesejo do motoričnega dela možganov, ki nam omogoča aktivnost mišič, govorjenje … Z evolucijskega vidika je to tako moralo biti, saj se je človek ob nevarnostih v divjini moral hitro umakniti, ni bilo časa za premislek. Ko sedaj ravnamo nepremišljeno, to pomeni, da je aktivna amigdala in da se informacije še nisop prenesle do prefrontalnega režnja, kar sicer traja dlje časa. (…) Če oziroma ko informacija pride o čustvenem dražljaju pride do prefrontalnega režnja, ta utiša aktivnost amigdale in posledićno se čustva umirijo.”

Impulzivni kupci

December je za prodajalce in trgovce poseben mesec, saj ljudje varčujejo za darila in je zato njihovo nakupovanje lahko manj impulzivno, je pa to tudi mesec najštevilčnejših nakupov, pove mag. Manuel Kuran, strokovnjak za potrošniško nevroznanost iz podjetja BlackBox.  In kakšen je impulzivni kupec?

Ste se kdaj vprašali, zakaj že pri vstopu v trgovinski center zadiši po kruhu?

Tudi prodajalci namreč nagovarjajo starejše možganske strukture, torej limbični sistem in amidgalo, ter skušajo zaobiti potrošnikovo racionalno presojo, ki vznikne v prefrontalnem režnju možganske skorje.

Impulzivnost lahko premagamo

V trgovino s spiskom in načrtom, predlaga Manuel Kuran, tako se bomo v decembru izognili odvečnim proizvodom v nakupovalnem vozičku in klišejskim darilom. Veliko pa lahko naredimo tudi za premagovanje impulzivnosti na drugih področjih življenja. Klinična psihologinja Sanja Šešok predlaga izogibanje stresnim situacijam, načrtovanje aktivnosti, to, da delamo eno stvar naenkrat in da pri tem nismo utrujeni. Predvidimo lahko tudi možne posledice stresnih situacij in se nanje pripravimo, velikokrat pa pomaga že, če preštejemo do 10.

“Imeti afekt, imeti impulzivnost, imeti čustva je povsem človeško in nikakor to ne pomeni, da smo slabi. Prav tako pa to ne pomeni, da moramo hitro odreagirati v skladu z njimi. Najboljši načrt je: vzemimo si čas, veliko časa! Pravzaprav večkrat preštejmo do 10, saj je samokontrola veščina, ki se jo lahko naučimo, a zahteva  trening.”

 


03.02.2022

Ko se kopamo v odsevani slavi

Gremo na tekmo? V teh časih to pomeni, da prižgemo radio ali televizijo, ampak…saj veste, kako to gre. Vzdušje, navijanje, pričakovanje, jeza, razočaranje, sreča in evforija ob uspehih. Če gre za velika tekmovanja, kot so olimpijske igre, še toliko bolj. Cel spekter občutkov lahko doživijo možgani navijačev, ki pa seveda lahko vplivajo na možgane športnikov. Kako? O tem z doktorsko študentko sociokulturne psihologije na Univerzi v Neuchatelu v Švici, Hano Hawlina in športno psihologinjo na Fakulteti za šport Univerze v Ljubljani, prof. dr. Tanjo Kajtna. Pripravlja: Mojca Delač.


27.01.2022

Možgani, ki parkirajo

Parkiranje je za marsikoga jutranja rutina. Rutina, ki je lahko preprosta, lahko pa zahteva pravi logistično-načrtovalni podvig in dobre živce. Kaj vpliva na to, kje parkirate svoje vozilo? Recimo, ko greste v nakupovalno središče? Parkirate raje bolj stran, kjer ni gneče, da na avtomobilu ne ostane kakšen spominek sosedovih vrat, ali pa parkirno mesto poiščete ob vozilih, ki so že tam? No, včasih izbire niti ni veliko in takrat je odločitev lažja, parkiraš tam, kjer lahko. V Možganih na dlani smo dobili vprašanje poslušalca, ki ga je zanimalo prav to – zdi se mu, pravi, da ljudje parkirajo avtomobile “na kupu”, čeprav je parkirišče prazno. Z odgovorom pomaga prof. Greg Marsden, ki raziskuje in predava na Inštitutu za študije o transportu na Univerzi v Leedsu. Za dobro jutro, pravi, mu ni bilo treba parkirati. Pripravlja: Mojca Delač.


20.01.2022

"Pri servisu sta pomembni dve obdobji, ki trajata tri desetinke sekunde"

O vidnem zaznavanju in pomenu pozornosti v športu smo se z doc. dr. Jernejem Roškerjem s Fakultete za vedo o zdravju Univerze na Primorskem že pogovarjali pred meseci v eni naših epizod. Tokrat pa se bomo posvetili športu, ki je v zadnjih tednih v ospredju zaradi manj športnih razlogov. Kakšne izzive imajo torej možgani, ki igrajo tenis? Pripravlja Mojca Delač.


13.01.2022

Možganska megla

Megleni zimski dnevi niso prijetni, prav tako pa še zdaleč ni prijetno stanje, ki je dobilo ime prav po tem vremenskem pojavu. Možganska megla ima različne simptome in različne vzroke. Možgansko meglo sta nam razjasnili dr. Maša Čater in mag. Anica Prosnik Domjan. Pripravlja: Mojca Delač.


06.01.2022

Kaj imata skupnega šah in zaznavanje obrazov?

"Kako zanimivo bi bilo 'pokukati' v možgane Magnusa Carlsena," je ob pripravah na tokratno epizodo dejal dr. Simon Brezovar, klinični psiholog, ki rad ob prostem času odigra kakšno partijo šaha, še bolj pa ga s strokovnega vidika zanima, "kakšni mentalni procesi se odvijajo v možganih velemojstrov, da igrajo na tako vrhunskem nivoju". Raziskave igralcev šaha pa so ugotovile nekaj zelo zanimivega, kar nas bo odpeljalo do omrežja v možganih, ki je tesno povezano z zaznavanjem obrazov. Imenuje se fuziformni gyrus. Kako se spreminja in odziva na prepoznavanje šahovskih partij v primerjavi s prepoznavanjem obrazov? Kako se pri tem razlikujejo novinci v šahu v primerjavi z mojstri? Koliko je prirojenega talenta in kakšno vlogo pri genialnosti nosi trening? In česa se lahko naučimo iz primera sester Polgar? Vse to v tokratni epizodi! Pripravlja: Mojca Delač.


30.12.2021

"Želim nam, da bi znali svoja omrežja čim bolj omrežiti v dobro vseh"

Leto, od katerega se poslavljamo, je prineslo tudi 300. epizodo Možganov na dlani, kar smo zaznamovali v posebnem jutru 28. oktobra, ko je slavil tudi radio. Na kavo z možgani v naš radijski studio so prišli tisti, katerih možgane pogosto povabimo k sodelovanju, saj so na svojih področjih vrhunski strokovnjaki. Tokrat bomo slišali zbirko njihovih misli in želja za ta naš organ: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik, izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, prof. dr. Maja Bresjanac. Pripravlja Mojca Delač.


23.12.2021

Možgani pred nakupovalnimi policami

Decembra smo zaradi okraševanja, priprave oziroma peke dobrot in obdarovanj najbližjih verjetno še bolj kot po navadi obremenjeni z odločitvami pri nakupovanju. Kakšni so mehanizmi odločanja, ki se v možganih dogajajo, ko se znajdemo med policami v trgovini in trgovskih centrih, je preverila Darja Pograjc.


16.12.2021

Možgani in kurkuma

Že kar tradicionalno jih bomo takole ob koncu leta malo »začinili«. Ob cimetu in ingverju, se tokrat lotevamo … kurkume! Z nami bo prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete. Ste vedeli, da ima kurkumin potrjene antioksidativne in protivnetne lastnosti? Kaj bi to lahko pomenilo za različne nevrodegenerativne bolezni? Se slišimo ob 7.35. Pripravlja: Mojca Delač.


09.12.2021

»Možganom želim čim več realnih in koristnih misli!«

V začetku novembra se je v 101. letu starosti poslovil psihiater, prof. Aaron Beck, pionir vedenjsko-kognitivne terapije. Kako sleči "železno srajco" naših misli in kakšno vlogo ima tu terapevtska smer, ki jo je vzpostavil? Kako to vpliva na naše možane in nevrobiološke spremembe v njih? O vedenjsko kognitivni terapiji smo se pogovarjali z mag. Petro Bavčar, specialistko klinične psihologije s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana, ki je tudi VKT terapevtka. Avtorica oddaje: Mojca Delač. 


02.12.2021

V OMREŽJIH ZVOKA: "Možgani imajo z glasbo veliko dela"

Tokratni cikel "V omrežjih zvoka" Mojca Delač končuje s pogovorom z Lolo L. Cuddy, pianistko in psihologinjo, ki je leta 1969 v Kanadi odprla prvi laboratorij za zaznavanje glasbe in glasbeno psihologijo v tem delu sveta in enega prvih na svetu. Zato je v marsičem pionirsko prispevala k razumevanju vpliva glasbe na človekovo delovanje.


25.11.2021

V OMREŽJIH ZVOKA: Od binarnih tonov do senzorne terapije z zvokom

V ciklu V omrežjih zvoka se posvečamo vprašanju, na kakšne načine lahko zvok (terapevtsko) pomaga našim možganom). V zadnjem času vse več raziskav namenja pozornost vplivu fenomena vpliva zvoka, glasbe in ritma na možgane, v ospredju pa je fenomen binarnih tonov, ki naj bi na možgane vplival kot meditacija. Ob tem bomo s Karmen Resnik Robida, zdravstveno psihologinjo in magistrico nevroznanosti spoznali tudi multimodalno senzorno terapijo. Kaj imajo s tem zvoki? Prisluhnite!


18.11.2021

V OMREŽJIH ZVOKA: Glasba, ples in Parkinsonova bolezen

Gosta tretje epizode serije V omrežjih zvoka sta Danielle Teale in Jaka Škapin, ki že pet let sodelujeta pri projektih Dancing with Parkinsons in Collective identity. Za Možgane na dlani sta pripovedovala, kako potekajo delavnice, kakšno vlogo imajo zvoki in gibi, kakšni so odzivi sodelujočih in kaj se zgodi, ko možgani najdejo obhode in nove poti za gibalno- zvočno ustvarjanje.Pripravlja: Mojca Delač.


11.11.2021

V OMREŽJIH ZVOKA: "Zvoki nas lahko strašijo, še posebno, ko so v bolj kompleksni formi"

V drugi epizodi jesenskega cikla serije "V omrežjih zvokov" raziskujemo, zakaj se nekateri neprijetni zvoki usedejo v naš spomin in ga zdramijo, ko se znova oglasi kaj podobnega. Kaj pa zvoki, ki jih slišimo, pa jih v resnici ni? Lahko glasba in zvočna terapija pomagata tudi pri psihiatričnih boleznih? O tem se pogovarjamo s psihiatrinjo dr. Arijano Turčin.


04.11.2021

V omrežjih zvoka: Glasba in okrevanje po možganski kapi

V tokratni štiridelni seriji "V omrežjih zvoka" raziskujemo, kakšne terapevtske potenciale ima glasba pri različnih možganskih poškodbah in boleznih ter kdaj lahko zvok našim možganom prinese tudi travmatične spomine in neprijetna občutja. V prvi epizodi se nam bo pridružila nevrologinja doc. dr. Sandra Morovič.


28.10.2021

POSEBNA PRAZNIČNA IZVEDBA : »Možgani so organ, narejen za to, da se tudi med seboj povezujejo«

V posebnem tematskem jutru na Prvem smo obeležili 300 dopolnjenih epizod oddaje Možgani na dlani, ki je že zakorakala v svojo sedmo sezono. V radijski eter je premierno zazvenela 1. oktobra leta 2015, ko smo se z oftalmologom, prof. dr. Markom Hawlino odpravili v svet fosfenov. V Možganih na dlani vsak teden domači in tuji strokovnjaki na poljuden način bližajo vsa ta nova odkritja in pojasnjujejo delovanje možganov. Še vedno pa velja, da izzivov zanje na vseh področjih ne manjka. Na jutranjo kavo z možgani so prišli psihiatrinja Breda Jelen Sobočan, izr.prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, doc. dr. Blaž Koritnik, prof. dr. Maja Bresjanac in prof. dr. Zvezdan Pirtošek.


21.10.2021

"Če spanja ni dovolj, si ga možgani vzamejo sami"

Dober spanec je eden izmed temeljev zdravja. O tem, kakšen je kakovosten spanec in zakaj je za možgane tako pomemben, smo v Možganih na dlani že veliko govorili. Kaj pa če si dobrega nočnega spanca preprosto ne moremo privoščiti? Če nam ga preprečuje nočno ali izmensko delo? Kaj se takrat dogaja s spalnimi cikli – jih možgani premoščajo, nadomeščajo ali jih v nekem napol budnem stanju vendarle doživljajo?


14.10.2021

Možgani, ki so jezni

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti in ga poljudno predstavlja ob pomoči domačih ter tujih strokovnjakov; pojasnjuje pojave, s katerimi se srečujemo vsak dan, spremlja novosti pri raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo telovadbo. Možgane na dlani najdete tudi med podkasti in na twitterju: @mozganinadlani.


07.10.2021

Možgani, ki so v zanosu

Christoph Dressler je vrhunski športnik. Z odbojko na mivki se ukvarja že več kot dvajset let. Hkrati je velik ljubitelj možganov in njihovih zmožnosti, zato na Kings Collegu v Londonu opravlja magisterij iz nevroznanosti. Presek obojega pa stanje zanosa. Kaj se zgodi, ko nam nekaj res dobro gre, smo osredotočeni, najbolje odreagiramo v najboljšem trenutku? Zakaj o tem ni dobro preveč razmišjati in kako nam lahko prav zanos pomaga pri spoprijemanju s stresom? O tem nam bo pripovedoval v tokratni epizodi Možganov na dlani!


30.09.2021

Vid zelo pomemben za učinkovito gibanje

Gotovo imamo vsi izkušnje s tem, da se, če dobro vidimo, če je prostor osvetljen, tudi precej lažje in bolj usklajeno gibamo po njem, kot če ne vidimo, kam gremo. Vidno zaznavanje človeku omogoča, da prepozna že zelo drobne spremembe v okolici. Kako pa je to povezano s športom in gibanjem? Lahko trening vidne pozornosti vpliva na izboljšanje športnih dosežkov? O tem v tokratni oddaji z doc. dr. Jernejem Roškerjem, s Fakultete za vede o zdravju univerze na Primorskem.


23.09.2021

"Šport je kot življenje, za nagrado se moramo potruditi."

Možganom sicer gibanje izjemno prija, ampak znajo narediti vse, da nam stvari ne poenostavijo. Ker jih počitek in včasih tudi lenarjenje lahko – nagrajujeta. In, saj veste, kako je z nagradami. Človek se jih ravno ne brani, kajne? Zato tokrat poseben odmerek motivacije za naše možgane, da se lotijo gibanja in rekreacije. V ekipo bomo vzeli športno psihologinjo in nekoč vrhunsko odbojkarico, Meto Jerala Kegljevič. Se slišimo!


Stran 8 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov