Čustva so hitrejša od razuma, zato ni čudno, da se večkrat odzovemo na hiter, nepremišljen in marsikdaj tudi neprimeren način.

Katere situacije nas vržejo iz tira, je seveda odvisno od vsakega človeka posebej, prav tako to, kako intenzivno in na kakšen način bomo reagirali na dogajanje okoli sebe. Kdaj se je vam zadnjič zgodilo, da ste preveč hitro in osorno reagirali na pripombo ali dejanje kolega v službi? Da ste prehitro in jezno napisali mail, za kar vam je bilo potem žal? Ali da ste v trgovini na hitro nekaj kupili, doma pa ugotovili, da tega pravzaprav ne potrebujete? Če delujemo v afektu, brez razmisleka, sicer ni nujno, da je to slabo – evolucijsko gledano, je imelo to v preteklosti celo zelo pomembno funkcijo. Impulzivnost je še danes lastnost vsakega človeka – uiti ji ne moremo ne v medosebnih odnosih ne v trgovini.

Impulzivnost daje barvo našemu življenju meni dr. Sanja Šešok, specialistka klinične psihologije in vodja nevropsihološke dejavnosti pri Službi za nevrorehabilitacijo ljubljanske nevrološke klinike. Impulzivnost razume kot pojav, ko nas preplavijo čustva in se na hitro nekaj odločimo, popolnoma brez premisleka. Ljudje smo seveda različni – za nekatere je bolj značilen razumen premislek, drugi so bolj nagnjeni k impulzivnem odločanju.  A vsi smo – vsak sicer na svoj način, v različnih situacijah in različno intenzivno – impulzivni. Najbolj pa otroci, pravi dr. Šešok.

“Ti namreč še nimajo v celoti zgrajenega razumskega razmisleka in odreagirajo v skladu s trenutnimi željami, trenutnimi potrebami in pri tem ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah. Z odraščanjem pa se krepijo povezave med nevroni v čelnem režnju, ki je zadolžen za samokontrolo, samonadzor in za vnaprejšnje predvidevanje posledic naših dejanj. Vse to se dogaja v povezavi z družbenimi normami in zahtevami. To nas potem pripelje do tega, da postajamo vse manj impulzivni in da nas do nekega impulzivnega vedenja pripravijo posebne in nevsakdanje okoliščine.”

Čustva so hitrejša od razuma

Te posebne okoliščine so (poleg posebnih telesnih stanj, ko smo pod vplivom drog, alkohola, bolezni in poškodb) predvsem stresne situacije – ko imamo veliko obveznosti in skrbi, ko smo utrujeni, ko občutimo močna čustva, tesnobo … Te situacije oslabijo delovanje prefrontalnega režnja. Čustva so torej hitrejša od razuma, pravi dr. Sanja Šešok:

“Kadar nas preplavijo čustva, se to zgodi zaradi aktivnosti v posebni možganski strukturi, ki jo imenujemo amigdala. Nahaja se v globini zadnjega dela možganov, v temporalnih režnjih. zadolžena je za proseciranje čustvenih stanj in oblikovanje spominov, ki so čustveno obarvani. Amigdala se sproži zelo hitro, ko zazna čustveno pomemben dogodek, pa naj tega prejmemo iz zunanjega sveta ali pa iz naših misli. Ko se pojavi čustveni odziv, je torej amigdala že aktivirana in to je veliko hitreje, kot mi to ozavestimo. Takrat že nekaj rečemo ali nekaj naredimo, saj se impulzi iz amigdale hitro prenesejo do motoričnega dela možganov, ki nam omogoča aktivnost mišič, govorjenje … Z evolucijskega vidika je to tako moralo biti, saj se je človek ob nevarnostih v divjini moral hitro umakniti, ni bilo časa za premislek. Ko sedaj ravnamo nepremišljeno, to pomeni, da je aktivna amigdala in da se informacije še nisop prenesle do prefrontalnega režnja, kar sicer traja dlje časa. (…) Če oziroma ko informacija pride o čustvenem dražljaju pride do prefrontalnega režnja, ta utiša aktivnost amigdale in posledićno se čustva umirijo.”

Impulzivni kupci

December je za prodajalce in trgovce poseben mesec, saj ljudje varčujejo za darila in je zato njihovo nakupovanje lahko manj impulzivno, je pa to tudi mesec najštevilčnejših nakupov, pove mag. Manuel Kuran, strokovnjak za potrošniško nevroznanost iz podjetja BlackBox.  In kakšen je impulzivni kupec?

Ste se kdaj vprašali, zakaj že pri vstopu v trgovinski center zadiši po kruhu?

Tudi prodajalci namreč nagovarjajo starejše možganske strukture, torej limbični sistem in amidgalo, ter skušajo zaobiti potrošnikovo racionalno presojo, ki vznikne v prefrontalnem režnju možganske skorje.

Impulzivnost lahko premagamo

V trgovino s spiskom in načrtom, predlaga Manuel Kuran, tako se bomo v decembru izognili odvečnim proizvodom v nakupovalnem vozičku in klišejskim darilom. Veliko pa lahko naredimo tudi za premagovanje impulzivnosti na drugih področjih življenja. Klinična psihologinja Sanja Šešok predlaga izogibanje stresnim situacijam, načrtovanje aktivnosti, to, da delamo eno stvar naenkrat in da pri tem nismo utrujeni. Predvidimo lahko tudi možne posledice stresnih situacij in se nanje pripravimo, velikokrat pa pomaga že, če preštejemo do 10.

“Imeti afekt, imeti impulzivnost, imeti čustva je povsem človeško in nikakor to ne pomeni, da smo slabi. Prav tako pa to ne pomeni, da moramo hitro odreagirati v skladu z njimi. Najboljši načrt je: vzemimo si čas, veliko časa! Pravzaprav večkrat preštejmo do 10, saj je samokontrola veščina, ki se jo lahko naučimo, a zahteva  trening.”