Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Možgani v afektu

22.12.2016


Čustva so hitrejša od razuma, zato ni čudno, da se večkrat odzovemo na hiter, nepremišljen in marsikdaj tudi neprimeren način.

Katere situacije nas vržejo iz tira, je seveda odvisno od vsakega človeka posebej, prav tako to, kako intenzivno in na kakšen način bomo reagirali na dogajanje okoli sebe. Kdaj se je vam zadnjič zgodilo, da ste preveč hitro in osorno reagirali na pripombo ali dejanje kolega v službi? Da ste prehitro in jezno napisali mail, za kar vam je bilo potem žal? Ali da ste v trgovini na hitro nekaj kupili, doma pa ugotovili, da tega pravzaprav ne potrebujete? Če delujemo v afektu, brez razmisleka, sicer ni nujno, da je to slabo – evolucijsko gledano, je imelo to v preteklosti celo zelo pomembno funkcijo. Impulzivnost je še danes lastnost vsakega človeka – uiti ji ne moremo ne v medosebnih odnosih ne v trgovini.

Impulzivnost daje barvo našemu življenju meni dr. Sanja Šešok, specialistka klinične psihologije in vodja nevropsihološke dejavnosti pri Službi za nevrorehabilitacijo ljubljanske nevrološke klinike. Impulzivnost razume kot pojav, ko nas preplavijo čustva in se na hitro nekaj odločimo, popolnoma brez premisleka. Ljudje smo seveda različni – za nekatere je bolj značilen razumen premislek, drugi so bolj nagnjeni k impulzivnem odločanju.  A vsi smo – vsak sicer na svoj način, v različnih situacijah in različno intenzivno – impulzivni. Najbolj pa otroci, pravi dr. Šešok.

“Ti namreč še nimajo v celoti zgrajenega razumskega razmisleka in odreagirajo v skladu s trenutnimi željami, trenutnimi potrebami in pri tem ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah. Z odraščanjem pa se krepijo povezave med nevroni v čelnem režnju, ki je zadolžen za samokontrolo, samonadzor in za vnaprejšnje predvidevanje posledic naših dejanj. Vse to se dogaja v povezavi z družbenimi normami in zahtevami. To nas potem pripelje do tega, da postajamo vse manj impulzivni in da nas do nekega impulzivnega vedenja pripravijo posebne in nevsakdanje okoliščine.”

Čustva so hitrejša od razuma

Te posebne okoliščine so (poleg posebnih telesnih stanj, ko smo pod vplivom drog, alkohola, bolezni in poškodb) predvsem stresne situacije – ko imamo veliko obveznosti in skrbi, ko smo utrujeni, ko občutimo močna čustva, tesnobo … Te situacije oslabijo delovanje prefrontalnega režnja. Čustva so torej hitrejša od razuma, pravi dr. Sanja Šešok:

Kadar nas preplavijo čustva, se to zgodi zaradi aktivnosti v posebni možganski strukturi, ki jo imenujemo amigdala. Nahaja se v globini zadnjega dela možganov, v temporalnih režnjih. zadolžena je za proseciranje čustvenih stanj in oblikovanje spominov, ki so čustveno obarvani. Amigdala se sproži zelo hitro, ko zazna čustveno pomemben dogodek, pa naj tega prejmemo iz zunanjega sveta ali pa iz naših misli. Ko se pojavi čustveni odziv, je torej amigdala že aktivirana in to je veliko hitreje, kot mi to ozavestimo. Takrat že nekaj rečemo ali nekaj naredimo, saj se impulzi iz amigdale hitro prenesejo do motoričnega dela možganov, ki nam omogoča aktivnost mišič, govorjenje … Z evolucijskega vidika je to tako moralo biti, saj se je človek ob nevarnostih v divjini moral hitro umakniti, ni bilo časa za premislek. Ko sedaj ravnamo nepremišljeno, to pomeni, da je aktivna amigdala in da se informacije še nisop prenesle do prefrontalnega režnja, kar sicer traja dlje časa. (…) Če oziroma ko informacija pride o čustvenem dražljaju pride do prefrontalnega režnja, ta utiša aktivnost amigdale in posledićno se čustva umirijo.”

Impulzivni kupci

December je za prodajalce in trgovce poseben mesec, saj ljudje varčujejo za darila in je zato njihovo nakupovanje lahko manj impulzivno, je pa to tudi mesec najštevilčnejših nakupov, pove mag. Manuel Kuran, strokovnjak za potrošniško nevroznanost iz podjetja BlackBox.  In kakšen je impulzivni kupec?

Ste se kdaj vprašali, zakaj že pri vstopu v trgovinski center zadiši po kruhu?

Tudi prodajalci namreč nagovarjajo starejše možganske strukture, torej limbični sistem in amidgalo, ter skušajo zaobiti potrošnikovo racionalno presojo, ki vznikne v prefrontalnem režnju možganske skorje.

Impulzivnost lahko premagamo

V trgovino s spiskom in načrtom, predlaga Manuel Kuran, tako se bomo v decembru izognili odvečnim proizvodom v nakupovalnem vozičku in klišejskim darilom. Veliko pa lahko naredimo tudi za premagovanje impulzivnosti na drugih področjih življenja. Klinična psihologinja Sanja Šešok predlaga izogibanje stresnim situacijam, načrtovanje aktivnosti, to, da delamo eno stvar naenkrat in da pri tem nismo utrujeni. Predvidimo lahko tudi možne posledice stresnih situacij in se nanje pripravimo, velikokrat pa pomaga že, če preštejemo do 10.

“Imeti afekt, imeti impulzivnost, imeti čustva je povsem človeško in nikakor to ne pomeni, da smo slabi. Prav tako pa to ne pomeni, da moramo hitro odreagirati v skladu z njimi. Najboljši načrt je: vzemimo si čas, veliko časa! Pravzaprav večkrat preštejmo do 10, saj je samokontrola veščina, ki se jo lahko naučimo, a zahteva  trening.”

 


Možgani na dlani

481 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Možgani v afektu

22.12.2016


Čustva so hitrejša od razuma, zato ni čudno, da se večkrat odzovemo na hiter, nepremišljen in marsikdaj tudi neprimeren način.

Katere situacije nas vržejo iz tira, je seveda odvisno od vsakega človeka posebej, prav tako to, kako intenzivno in na kakšen način bomo reagirali na dogajanje okoli sebe. Kdaj se je vam zadnjič zgodilo, da ste preveč hitro in osorno reagirali na pripombo ali dejanje kolega v službi? Da ste prehitro in jezno napisali mail, za kar vam je bilo potem žal? Ali da ste v trgovini na hitro nekaj kupili, doma pa ugotovili, da tega pravzaprav ne potrebujete? Če delujemo v afektu, brez razmisleka, sicer ni nujno, da je to slabo – evolucijsko gledano, je imelo to v preteklosti celo zelo pomembno funkcijo. Impulzivnost je še danes lastnost vsakega človeka – uiti ji ne moremo ne v medosebnih odnosih ne v trgovini.

Impulzivnost daje barvo našemu življenju meni dr. Sanja Šešok, specialistka klinične psihologije in vodja nevropsihološke dejavnosti pri Službi za nevrorehabilitacijo ljubljanske nevrološke klinike. Impulzivnost razume kot pojav, ko nas preplavijo čustva in se na hitro nekaj odločimo, popolnoma brez premisleka. Ljudje smo seveda različni – za nekatere je bolj značilen razumen premislek, drugi so bolj nagnjeni k impulzivnem odločanju.  A vsi smo – vsak sicer na svoj način, v različnih situacijah in različno intenzivno – impulzivni. Najbolj pa otroci, pravi dr. Šešok.

“Ti namreč še nimajo v celoti zgrajenega razumskega razmisleka in odreagirajo v skladu s trenutnimi željami, trenutnimi potrebami in pri tem ne razmišljajo o dolgoročnih posledicah. Z odraščanjem pa se krepijo povezave med nevroni v čelnem režnju, ki je zadolžen za samokontrolo, samonadzor in za vnaprejšnje predvidevanje posledic naših dejanj. Vse to se dogaja v povezavi z družbenimi normami in zahtevami. To nas potem pripelje do tega, da postajamo vse manj impulzivni in da nas do nekega impulzivnega vedenja pripravijo posebne in nevsakdanje okoliščine.”

Čustva so hitrejša od razuma

Te posebne okoliščine so (poleg posebnih telesnih stanj, ko smo pod vplivom drog, alkohola, bolezni in poškodb) predvsem stresne situacije – ko imamo veliko obveznosti in skrbi, ko smo utrujeni, ko občutimo močna čustva, tesnobo … Te situacije oslabijo delovanje prefrontalnega režnja. Čustva so torej hitrejša od razuma, pravi dr. Sanja Šešok:

Kadar nas preplavijo čustva, se to zgodi zaradi aktivnosti v posebni možganski strukturi, ki jo imenujemo amigdala. Nahaja se v globini zadnjega dela možganov, v temporalnih režnjih. zadolžena je za proseciranje čustvenih stanj in oblikovanje spominov, ki so čustveno obarvani. Amigdala se sproži zelo hitro, ko zazna čustveno pomemben dogodek, pa naj tega prejmemo iz zunanjega sveta ali pa iz naših misli. Ko se pojavi čustveni odziv, je torej amigdala že aktivirana in to je veliko hitreje, kot mi to ozavestimo. Takrat že nekaj rečemo ali nekaj naredimo, saj se impulzi iz amigdale hitro prenesejo do motoričnega dela možganov, ki nam omogoča aktivnost mišič, govorjenje … Z evolucijskega vidika je to tako moralo biti, saj se je človek ob nevarnostih v divjini moral hitro umakniti, ni bilo časa za premislek. Ko sedaj ravnamo nepremišljeno, to pomeni, da je aktivna amigdala in da se informacije še nisop prenesle do prefrontalnega režnja, kar sicer traja dlje časa. (…) Če oziroma ko informacija pride o čustvenem dražljaju pride do prefrontalnega režnja, ta utiša aktivnost amigdale in posledićno se čustva umirijo.”

Impulzivni kupci

December je za prodajalce in trgovce poseben mesec, saj ljudje varčujejo za darila in je zato njihovo nakupovanje lahko manj impulzivno, je pa to tudi mesec najštevilčnejših nakupov, pove mag. Manuel Kuran, strokovnjak za potrošniško nevroznanost iz podjetja BlackBox.  In kakšen je impulzivni kupec?

Ste se kdaj vprašali, zakaj že pri vstopu v trgovinski center zadiši po kruhu?

Tudi prodajalci namreč nagovarjajo starejše možganske strukture, torej limbični sistem in amidgalo, ter skušajo zaobiti potrošnikovo racionalno presojo, ki vznikne v prefrontalnem režnju možganske skorje.

Impulzivnost lahko premagamo

V trgovino s spiskom in načrtom, predlaga Manuel Kuran, tako se bomo v decembru izognili odvečnim proizvodom v nakupovalnem vozičku in klišejskim darilom. Veliko pa lahko naredimo tudi za premagovanje impulzivnosti na drugih področjih življenja. Klinična psihologinja Sanja Šešok predlaga izogibanje stresnim situacijam, načrtovanje aktivnosti, to, da delamo eno stvar naenkrat in da pri tem nismo utrujeni. Predvidimo lahko tudi možne posledice stresnih situacij in se nanje pripravimo, velikokrat pa pomaga že, če preštejemo do 10.

“Imeti afekt, imeti impulzivnost, imeti čustva je povsem človeško in nikakor to ne pomeni, da smo slabi. Prav tako pa to ne pomeni, da moramo hitro odreagirati v skladu z njimi. Najboljši načrt je: vzemimo si čas, veliko časa! Pravzaprav večkrat preštejmo do 10, saj je samokontrola veščina, ki se jo lahko naučimo, a zahteva  trening.”

 


20.06.2019

Možgani pod vodno gladino

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


13.06.2019

Možgani in izgorelost

Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


06.06.2019

Možgani v puberteti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


30.05.2019

Možgani, razvoj in zgodnje odkrivanje avtizma

V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.


23.05.2019

Možgani in demenca: Kje sem ostal/a?

V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!


16.05.2019

Nevropeptid PACAP raziskuje na človeških možganih

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


09.05.2019

Možgani na dlani: Za omedlet!

V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


02.05.2019

Andogeni in zaznavanje

Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.


25.04.2019

V svetu psihoonkologije

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


18.04.2019

Zmage in porazi

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


11.04.2019

Možgani siamskih dvojčkov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.04.2019

Kam gredo naši spomini, ko pozabimo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.03.2019

Zakaj jokamo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.03.2019

Od dotika do mraza: zakaj boli?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.03.2019

Življenje brez bolečine?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.03.2019

S paprikami proti bolečini?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.02.2019

V kraljestvu bazalnih ganglijev

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.02.2019

Se travma holokavsta prenaša prek generacij?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.02.2019

Možgani, epilepsija in (klasična) glasba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.02.2019

Biofeedback

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 15 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov