Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kriogenika

05.01.2017


Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.

50 let od prve zamrznitve

Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.

In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.

Izguba konektoma pomeni izgubo zavesti

Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.

Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.

Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.

Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.

Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.


Možgani na dlani

481 epizod


100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.

Kriogenika

05.01.2017


Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.

50 let od prve zamrznitve

Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.

In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.

Izguba konektoma pomeni izgubo zavesti

Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.

Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.

Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.

Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.

Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.


20.06.2019

Možgani pod vodno gladino

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


13.06.2019

Možgani in izgorelost

Nevrobiološke raziskave so ponudile veliko spoznanj o vzrokih in posledicah izgorevanja, pravi dr. Andreja Pšeničny, s katero tokrat potujemo v svet naših omrežij. Psihoterapevte seveda še zlasti zanima tako imenovana nevrobiološka ranljivost, zaradi katere začnejo določeni ljudje v določenih okoliščinah izgorevati. Tudi o tem v četrtkovih jutranjih minutah za možgane, v katerih bomo med drugim izvedeli, kaj je to adrenalna izgorelost, kakšna je razlika med izgorelostjo in delovno izčrpanostjo in kako se naši možgani oziroma celoten organizem zaščiti pred popolno izčrpanostjo in drugimi simptomi izgorelosti. Se slišimo v četrtek ob 7.35 na Prvem!


06.06.2019

Možgani v puberteti

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


30.05.2019

Možgani, razvoj in zgodnje odkrivanje avtizma

V Ljubljani je minuli teden potekala mednarodna konferenca »Avtizem v prvih letih življenja«, na kateri je bila glavna govornica dr. Hanna Alonim iz Izraela, ena od vodilnih svetovnih strokovnjakinj za avtizem v najzgodnejšem obdobju življenja. Skupaj z njo bomo pogledali v nevrobiološko podstat tega spektra motenj, poizvedeli kaj ima z njo tehnologija in epigenetika ter tudi zakaj je tako pomembno, da se tveganje za avtizem odkrije čimprej v razvoju otroka. Pripravlja: Mojca Delač.


23.05.2019

Možgani in demenca: Kje sem ostal/a?

V tokratni epizodi znova plujemo v svet demence, a tokrat – malo drugače. Kje sem ostala? je predstava, pri kateri sta avtorici na odrske deske prelili izkušnje z zgodbama svojih babic. Po podatkih organizacije Alzehimer’s Diesease International predstavlja demenca enega od najpomembnejših globalnih zdravstvenih in socialnih problemov 21. stoletja. Diagnoza je še vedno prepogosto postavljena prepozno, tudi zaradi stigme, ki še vedno obstaja. O prepletanju umetnosti in znanosti ter o izkušnjah z življenjem in odnosi, v katere poseže demenca, v četrtek ob 7.35 na Prvem!


16.05.2019

Nevropeptid PACAP raziskuje na človeških možganih

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


09.05.2019

Možgani na dlani: Za omedlet!

V tokratni epizodi bomo odgovorili na vprašanje: Kaj se dogaja z našimi možgani, ko omedlimo? Sinkopa je prehodna, kratkotrajna izguba zavesti. Možgani so za svoje delovanje v vsakem trenutku odvisni od dotoka sveže krvi. Lahko pa se zgodi, da zaradi različnih razlogov pride do zmanjšanja te prekrvavitve. O mehanizmih sinkope, vzrokih in tudi o tem, kaj lahko storimo, če opazimo opozorilne znake, nam bo povedala prof. dr. Maja Bresjanac. V svet nevronov in omedlevice zavijamo v četrtek ob 7.35 na Prvem! Pripravlja: Mojca Delač.


02.05.2019

Andogeni in zaznavanje

Prof. dr. Monique Cherrier je nevropsihologinja in raziskovalka na Oddelku za psihiatrijo in vedenjske znanosti na Univerzi Washington v Seattlu. Posebej jo zanima povezava med hormoni, staranjem, rakom, bolečino in človeškim zaznavanjem. Mojca Delač jo je povabila pred radijski mikrofon in jo prosila, da nas za nekaj minut odpelje v svet androgenov, torej moških spolnih hormonov, in kognicije. In zgodba je kmalu dobila veliko širši kontekst.


25.04.2019

V svetu psihoonkologije

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


18.04.2019

Zmage in porazi

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti na poljuden način in s pomočjo domačih ter tujih strokovnjakov pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in seveda skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo. Možgane na dlani najdete tudi med podcasti in na twitterju @mozganinadlani.


11.04.2019

Možgani siamskih dvojčkov

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


04.04.2019

Kam gredo naši spomini, ko pozabimo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.03.2019

Zakaj jokamo?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.03.2019

Od dotika do mraza: zakaj boli?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.03.2019

Življenje brez bolečine?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.03.2019

S paprikami proti bolečini?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


28.02.2019

V kraljestvu bazalnih ganglijev

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


21.02.2019

Se travma holokavsta prenaša prek generacij?

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


14.02.2019

Možgani, epilepsija in (klasična) glasba

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


07.02.2019

Biofeedback

100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.


Stran 15 od 25
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov