Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.
Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.”
In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.
Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.
Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.
Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.
Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.
Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.
481 epizod
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Ob koncu lanskega leta nas je iz Londona dosegla novica o deklici, ki je bolehala za redko obliko raka, in si zaželela, da bi jo po smrti zamrznili s pomočjo kriogenske tehnologije. S tem naj bi 14-letno dekle dobilo možnost, da bi jo s pomočjo sodobnejše tehnologije nekoč v prihodnosti ozdravili in oživili. Po smrti se je tako znašla med okoli 300 posamezniki, ki zamrznjeni v tekočem dušiku pri -196°C, že čakajo na obuditev.
Čeprav od zamrznitve prvega človeka ravno ta mesec mineva 50 let in so postopki ohranjanja telesa vse bolj izpopolnjeni, krioznanstveniki še nikogar niso prav res obudili. Zamrznjena telesa so namreč biološko mrtva, krioniki pa jih obravnavajo kot potencialno živa. A ta potencial je vprašljiv, saj se možganske celice nepopravljivo poškodujejo v 4. do 6. minutah po smrti. Doc. dr. Blaž Koritnik z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana razlaga, da je takrat “tudi če vse organe znamo uspešno ponovno spravit v normalno delovanje, za možgane že zdavnaj prepozno.”
In že to je ena taka zelo, zelo velika ovira. Načeloma bi bilo najbolje, da se takšnega človeka zamrzne še preden zares umre, kar je seveda nepredstavljivo.
Krionske terenske ekipe so postopke ohranjanja oz. zamrzovanja teles v 50. letih precej izpopolnile. Ekipa z delom začne v prvih minutah po ugotovljeni klinični smrti. Če vsem do zdaj izraženim pomislekom navkljub sledimo teorijam krionike, kakšni bi se po zamrznitvi vrnili v življenje? Bi to sploh še bili mi? Odgovor verjetno leži v konektomu – skupku vseh povezav med sto milijardami živčnih celic v možganih.
Ko se en del teh povezav pokvari, ni več poti nazaj. Določeni deli možganov so bolj kritični kot drugi, na primer tisti deli v globini, ki sodelujejo pri vzdrževanju zavesti in dihanja. Spet drugi deli nas definirajo kot osebnost. Če so tisti deli okvarjeni (npr. po kakšnih prometnih nesrečah s poškodbo možganov), se tak človek za vedno spremeni.
Krioznanstveniki zato iščejo odgovor na vprašanje, kako konektom ohraniti po smrti. Bilko upanja so našli v spanju.
Poznamo neke fiziološke procese, ki nam ne predstavljajo velikih misterijev. Tak proces je spanje ali pa anastezija, ko se zgodi to, da se za določeno obdobje prenehajo ti procesi zavedanja samega sebe pa se potem vse popolnoma normalno vzpostavi nazaj.
Veliki projekti nevroznanosti se trenutno ukvarjajo s tem, kako izmeriti delovanje možganov v popolnosti in podatke uporabiti kot računalniško simulacijo možganov. V lanskem letu so znanstveniki že uspešno ohranili strukturo zajčjih možganov in jo nato tudi precej natančno raziskali.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Vsem se kdaj zgodi, da pridemo v nek prostor, pa smo pozabili, po kaj smo prišli. Da odpremo omaro, pa nimamo pojma, kaj iščemo, da pozabimo ime sogovornika, ki ga sicer dobro poznamo, da imamo besedo na koncu jezika, pa se je ne spomnimo. Kdaj pa to postane težava, ker se pojavlja prepogosto in nas začne skrbeti, da je z našimi možgani nekaj narobe? O tem smo se pogovarjali z nevrologom dr. Jeremyjem Isaacsom.
Kaj visoke temperature pomenijo za naše možgane in kako skrbijo za ohlajanje
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Strah pred padcem v globino je eden najbolj ukoreninjenih v ljudeh in del našega preživetvenega nagona. Če se lotimo adrenalinskih podvigov kot je npr. bungee jumping, se zato v naših možganih odvija pravi boj. En del možganov nam pravi, da gre za nevarno situacijo in da bi bilo najbolje pobegniti. Drug del pa nas mami k skoku z obljubo o zabavnosti tega početja. Kaj vzbudi ene in kaj druge občutke boste izvedeli v četrtkovi oddaji Možgani na dlani. V možgane tistih, ki se odločijo za bungee jumping bomo pogledali ob 7:35 na Prvem.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
O tem refleksu kroži mnogo mitov, pa tudi zanimivih teorij. Koliko o zehanju že ve nevroznanost, je res nalezljivo in ali obstajajo tudi posamezniki, ki nikoli ne zehajo? Prof. dr. Simon Thompson nas je tokrat odpeljal v svet nevronov.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Si tudi vi ne predstavljate jutranje rutine brez skodelice kave? Kot nam je povedala prof. dr. Mojca Kržan, predstojnica Inštituta za farmakologijo in eksperimentalno toksikologijo ljubljanske medicinske fakultete
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
100 milijard razlogov za radovednost. Tako bi lahko rekli, če bi šteli nevrone v naših možganih. Jutranja rubrika brska po svetu nevroznanosti, na poljuden način, s pomočjo domačih in tujih strokovnjakov, pojasnjuje fenomene, s katerimi se srečujemo vsak dan, sledi novostim v raziskovanju možganov, pojasnjuje delovanje in funkcije tega neverjetnega organa in skrbi tudi za možgansko jutranjo rekreacijo.
Neveljaven email naslov